199 KB22 KB2025Vogrinčič, MajaŽegura, Bojanaštevilka:2letnik:42str. 41-47DOI:10.3986/fag0048COBISSID_HOST:246057731ISSN:2712-2859URN:URN:NBN:SI:doc-E3OH5KJIen= Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vedeSlovenian Academy of Sciences and Arts, Class of Natural SciencesFagopyrum (Ljubljana)acrylamideakrilamidantigenotoxiccommon buckwheatDNA damageDNA poškodbenavadna ajdaTartary buckwheattatarska ajdaAntigenotoxic effects of Tartary and common buckwheat extracts, rutin, and quercetin on DNA damage induced by the dietary mutagen acrylamide|The antigenotoxic effects of methanolic extracts of Tartary (Fagopyrum tataricum Gaertn.) and common buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) flour were evaluated against acrylamide-induced DNA damage. Acrylamide, a toxic food contaminant, was first identified in 2002 following its detection in Swedish food products. Our findings demonstrate that extracts from both buckwheat species significantly reduced DNA strand breaks. Tartary buckwheat contains higher levels of rutin, quercetin, and polyphenols, and exhibits greater antioxidant activity compared to common buckwheat. Due to endogenous rutin-degrading glucosidase activity, part of the rutin was enzymatically converted into quercetin. Processing generally decreased antioxidant activity, with the exception of wheat bread, where a slight increase was observed, likely attributed to Maillard reaction products. We confirmed that acrylamide induces genotoxic effects in HepG2 cells at all tested concentrations (0.3125, 0.625, 1.25, and 2.5 mM) after 24 hours of exposure, and that methanolic buckwheat extracts effectively reduced the formation of acrylamide-induced DNA damage. The extract from Tartary buckwheat demonstrated the highest antigenotoxic activity, surpassing even pure rutin or quercetin at higher concentrations. These results suggest that although thermal processing can generate potentially harmful compounds, such as acrylamide, food matrices may simultaneously contain bioactive components capable of counteracting or mitigating such adverse effectsRaziskali smo antigenotoksične učinke metanolnih izvlečkov moke tatarske in navadne ajde proti poškodbam DNK, ki jih povzroča akrilamid. Akrilamid je toksičen kontaminant v hrani, prvič identificiran leta 2002 po njegovem odkritju v živilih na Švedskem. Naši rezultati so pokazali, da tako tatarska kot navadna ajda pomembno zmanjšata obseg poškodb DNK. Znano je, da tatarska ajda vsebuje višje koncentracije rutina, kvercetina in polifenolov ter izkazuje večjo antioksidativno aktivnost v primerjavi z navadno ajdo. Zaradi prisotnosti encima rutin glikozidaze, se je del rutina pretvoril v kvercetin. Antioksidativna aktivnost se je po obdelavi večinoma zmanjšala, izjema je bil pšenični kruh, kjer je prišlo do rahlega povečanja, verjetno zaradi Maillardove reakcije. Med termično obdelavo živil z visokim deležem ogljikovih hidratov se med termično obdelavo pri visoki temperaturi (pečenje, cvrtje, praženje) kot stranski produkt Maillardove reakcije, ki poteka med sladkorji in aminokislinami, tvori akrilamid. Le-ta ima v večjih količinah škodljiv vpliv na zdravje, saj deluje mutageno, kancerogeno in nevrotoksično. Potrdili smo, da akrilamid povzroča genotoksične učinke v celicah HepG2 pri vseh testiranih koncentracijah (0,3125; 0,625; 1,25 in 2,5 mM) po 24-urni izpostavitvi ter da metanolni ekstrakti ajde učinkovito zmanjšajo obseg z akrilamidom povzročene poškodbe DNK. Pri tem je bil najbolj učinkovit metanolni ekstrakt tatarske ajde, ki je bil pri tem celo učinkovitejši kot sam rutin ali kvercetin v višjih koncentracijah. Rezultati kažejo, da kljub nastajanju potencialno škodljivih spojin, kot je akrilamid, med termično obdelavo hrane, lahko živilske matrice hkrati vsebujejo bioaktivne spojine, ki te negativne učinke omilijo ali celo izničijoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)