35 KB370 KB33 KB37 KB369 KB35 KB197820252009Dović, Marijan13 strani / 13 straniletnik:32številka:posebna številkastr. 63-75, 225-237ISSN:0351-1189COBISSID:39962722URN:URN:NBN:SI:doc-DZBTSZYRenslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostantična estetikaavtoravtorstvoliterarna teorijaliterary theoryrimska književnoststarogrška književnostAntične korenine modernega avtorskega koncepta| Classical roots of the modern authorial concept|Contemporary theoretical debate on the "death" and eventual "resurrection" of the author (from structuralism and psychoanalysis to feminism and postcolonial studies) mostly refers to the model of the "romantic" author as an original genius, creating from the inner-self (E. Young), the unacknowledged "legislator of the world" (P. Shelley). It is evident that this model profoundly determined modern European literatures until the 20th century, when (literary) theory began to scrutinize it thoroughly and question it in different ways. The roots of such understanding are heterogeneous and partly extend to classical philosophy and literature. This paper will try to revise philosophical discussions on authorship (from Plato to Longinus) and certain aspects of Greek and Roman poetry (from Hesiod to Ovid) to explore how much and in what ways later views on authorship are indebted to antiquity. It will also try to ascertain whether it is adequate to explain the development of the modern authorial concept by means of a linear scheme stretching from semi-anonymous rhapsodist to self-confident Romantic genius. Especially in Ovid's love poetry one can find a surprisingly high degree of authorial awareness and playful presence in the text, which can challenge any simplified linear understanding of the authorial concept in the history of Western literaturesSodobna teoretska razpravljanja o smrti in morebitnem ponovnem vstajenju avtorja (od strukturalizma in psihoanalize do feminizma in postkolonialnih študij) večinoma merijo na model romantičnega avtorja kot iz sebe ustvarjajočega, originalnega genija (E. Young) in skritega zakonodajalca sveta (P. Shelley). Ni dvoma, da je ta model v temelju zaznamoval moderne evropske literature vse do 20. stoletja, ko ga je (literarna) teorija temeljito vzela v precep. Pri tem se je izkazalo, da so njegove korenine večplastne in vsaj deloma segajo k antični filozofiji in literaturi. Razprava skuša z revizijo filozofskih diskusij o avtorstvu (od Platona do Longinusa) in nekaterih grških in rimskih pesniških besedil (od Hezioda do Ovidija) raziskati, koliko in na kakšen način so poznejše izpeljave odvisne od antičnih. Poleg tega skuša ugotoviti, ali je razvoj modernega avtorja primerno pojasnjevati z linearno shemo, ki se razteza od na pol anonimnega rapsoda do samozaverovanega romantičnega genija. Predvsem za Ovidijevo ljubezensko liriko je značilna nenavadno visoka stopnja avtorske zavesti in igrive prisotnosti v tekstu, ki poenostavljeno razumevanje razvoja avtorskega koncepta v zgodovini zahodnih literatur postavlja pod vprašajTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost