33 KB1179 KB32 KB196520251994Brezovšek, Marjanštevilka:1/2letnik:31str. 24-32ISSN:0040-3598COBISSID:193885URN:URN:NBN:SI:doc-DY6CJOCYslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaEuropean UnionEvropska unijafederalizemMaastrichtska pogodbasubsidiarnostFederalizem in subsidiarnost| (primer Evropske unije)|Federalizem in subsidiarnost sta sicer v določenih medsebojnih odnosih, vendar pa ne sovpadata. Federalizem se nanaša na strukturo procesa odločanja, s koordinacijo in sodelovanjem različnih avtonomij. Subsidiarnost je povezana z alokacijo nalog (zadev) v okviru dane politične strukture. Načelo subsidiarnosti ni nujno uresničevati le v okviru federalizma je pa to najbrž res najbolje. Podobno kot federalizem tudi subsidiarnost ni pravni ampak politični koncept. Primer Evropske unije kaže, da Maastrichtska pogodba precej nejasno in nedoločno formulira koncept subsidiarnosti. Subsidiarni federalizem je sredstvo za uveljavitev necentralističnih odnosov, vzajemnega priznavanja, vsestranskih pogajanj in prednosti ne samo za nacionalne države, ampak tudi za regije, občine, nevladne organizacije in državljaneTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia