2191 KB61 KB196520252016Broder, ŽivaJogan, Macaletnik:53številka:posebnastr. 90-111, 252ISSN:0040-3598COBISSID:615935URN:URN:NBN:SI:doc-DSWFFRG5slVisoka šola za politične vedeTeorija in praksa1990-2013Contemporary historydomobranstvoHome Guardinterpretacija preteklostiJavno mnenjekolaboracijakolektivni spominPublic opinionSloveniaSlovenijaSodobna zgodovinavrednotenje NOBzgodovinski revizionizemzgodovinski spominSamostojna Slovenija in kolektivni zgodovinski spomin|Collective historical memory is not a neutral social fact; it is shaped and strengthened by the orientation and power of the key state institutions and considering the acceptability of the citizens. Together with the origins of the independent Slovenian state came the abolition of the socialist system and the introduction of capitalism connected with a multi-party democracy. Historical revisionism also serves the strengthening and legitimisation of this new direction in social development, focussing on decisive periods in WWII as expressed in the multiple endeavours to criminalise the national-liberation fighting and, simultaneously, in the legitimisation and decriminalisation of the collaboration with the occupants. After describing the pattern of the revisionist interpretation of the half-past history, based on the results of longitudinal Slovenian public opinion research from 1990 to 2013, and considering four indicators, the article presents the adult population's changing attitudes to the occupation, the relationship with the national-liberation partisan fighting and an estimation of the Slovenian home-guard and collaboration. A positive evaluation of the resistance activity remains among the majority of respondents, but the most visible tendency, particularly regarding the collaboration and especially among young people, is strongly increased ignorance and undecidednessKolektivni zgodovinski spomin ni nevtralen družbeni pojav; oblikuje in utrjuje se glede na usmeritev in moč ključnih državnih institucij ter sprejemljivost pripadnikov družbene skupnosti. Z nastankom samostojne države Slovenije je bil odpravljen socialistični sistem in uveden kapitalizem - ob navezavi na večstrankarsko demokracijo. Utrjevanju in opravičevanju nove smeri družbenega razvoja služi tudi zgodovinski revizionizem, s težiščem na prelomnem dogajanju v drugi svetovni vojni, kar se izraža v vsestranskih prizadevanjih za kriminalizacijo narodnoosvobodilnega boja, ob hkratni legitimizaciji in dekriminalizaciji kolaboracije z okupatorji. V članku je po orisu vzorca sprevrnjenega razlaganja polpretekle zgodovine, upoštevajoč štiri kazalnike (vrednotenje okupacije, odnos do partizanskega osvobodilnega boja in ocene domobranstva ter kolaboracije), predstavljeno spreminjanje stališč polno- letnega prebivalstva med letoma 1990 do 2013 na podlagi izsledkov longitudinalnega raziskovanja slovenskega javnega mnenja. Pri večini še prevladuje pozitivni odnos do Osvobodilne fronte in partizanskega boja, najbolj izstopajoča tendenca, zlasti glede kolaboracije, pa je močno naraščanje nevednosti in neopredeljenosti, predvsem pri mladihTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede