418 KB66 KB199020252014Roter, Petraštevilka:73str. 5-27ISSN:0354-0286COBISSID:12614989URN:URN:NBN:SI:doc-DPV3IOF1enInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)European UnionevropeizacijaEvropska unijanarodne manjšineOkvirna konvencija za varstvo narodnih manjšinširitev Evropske unijevarstvo manjšinMinority rights in the context of the EU enlargement| a decade later|The European Union (EU) paid considerable attention to national minorities after the Cold War when it used minority protection as a criterion for recognition of new states and EU membership - i.e., in a limited area of Central and Eastern Europe (and in South Europe), as a criterion for states from this region to participate in European integration. The EU has used minority protection as a matter of good governance of new states and states wishing to join the EU. The candidates were subject to Europeanisation when they were expected to adopt certain minority standards in order to prove that they adhere to European norms and values. This paper analyses what has happened with respect to the objective of minority protection in the decade after the 2004 enlargement. It demonstrates that this Europeanisation has been limited at best and that it has not led to notable changes in actual behaviour towards national minorities. This is due not only to intra-EU structural issues, but also due to how Europeanisation was carried outEvropska unija (EU, Unija) je po koncu hladne vojne namenila precej pozornosti narodnim manjšinam. Varstvo narodnih manjšin je namreč razumela in uporabila kot predpogoj tako za priznavanje novih držav kot za članstvo v EU - torej na omejenem območju Srednje in Vzhodne (ter Južne) Evrope, in sicer kot kriterij za države iz te regije, da vstopijo v evropski integracijski proces. Unija je tako varstvo manjšin povezala z dobrim vladanjem v novih državah oziroma v državah, ki so se želeli vključiti v EU kot polnopravne članice. Države kandidatke so se mora evropeizirati (sprejeti evropske norme in vrednote), kar je vključevalo tudi sprejem določenih manjšinskih standardov. Pričujoči članek analizira dogajanje v zvezi z varstvom manjšin v desetletju po veliki širitvi EU leta 2004. Članek pokaže, da je bila ta evropeizacija v najboljšem primeru omejena in da ni vodila v znatne spremembe obnašanja držav do njihovih manjšin. To izhaja tako iz notranje strukture delovanja EU, hkrati pa je povezano tudi z načinom samega procesa evropeizacijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja