818 KB41 KB201120252020Lah, Marvyštevilka:11str. 103-115ISSN:2232-481XCOBISSID:42967811URN:URN:NBN:SI:doc-DMP4SHJSslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izziv. Posebna izdajakulturna dediščinakulturna krajinavarstvo kulturne dediščinevrednotenjeVrednotenje dediščinske krajine|Kulturne krajine so dinamičen in kompleksen sistem, v katerem delujejo številni deležniki. Vsak od teh krajino obravnava v skladu s svojimi pristojnostmi in jo ob upoštevanju teh proučuje in vrednoti. Na podlagi vrednotenja sprejme odločitve o ravnanju s krajino. Rezultati vrednotenja vseh deležnikov so pomembni in potrebni pri obravnavi kulturne krajine. Sektor varstva kulturne dediščine je prvi zavaroval kulturno krajino, ki dosega najvišji status, to je kulturni spomenik državnega pomena. Prepoznani in ohranjeni elementi historične strukture in spomeniških prvin, ki jih prepoznava in vrednoti služba varstva kulturne dediščine, so zlasti pomembni v kontekstu načrtovanja in upravljanja krajin. Odsotnost obravnave in poznavanja historičnega segmenta kulturnih krajin kaže nerazumevanje kompleksnosti kulturnih krajin. Kulturne krajine, ki jih danes prepoznavamo in so ovrednotene kot dediščinske, bodo zaradi različnih razlogov v fizični obliki kmalu izginile. Premišljen koncept ohranjanja dediščinskih kulturnih krajin in njihovo ustrezno vključevanje v sodobne rabe pripomore k ohranjanju nekaterih lokalnih tradicij in s tem manjši uniformiranosti krajin. V prispevku je predstavljen predlog osnovne metode vrednotenja kulturnih krajin znotraj varstva kulturne dediščine. Metodo je mogoče nadgraditi v skladu s specifičnimi lastnostmi krajin v posameznih regijah in drugimi izhodišči, ki jih je mogoče strokovno utemeljitiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije