655 KB56 KB197820252020Colombi, Matteoštevilka:3letnik:43str. 29-48ISSN:0351-1189DOI:10.3986/pkn.v43.i3.02COBISSID:46112003URN:URN:NBN:SI:doc-DMMV6SPIenSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnost1968-1989Benda, Václavcivilna družbaČeškoslovaškadisidentidisidentska gibanjaHavel, Václavknjiževnost in politikaListina 77Civil society and art/theory producers as parallel polis?| reflections on the challenges of dissident culture from 1968 to 1989 and beyond|The article deals with Czechoslovak dissident culture after 1968, in particular with the movement Charter 77 and its legacy after 1989, focusing on the concept of paralelní polis (parallel polis) introduced by Václav Benda and widely discussed among dissidents: the idea of creating new and independent cultural, economic, and media structures parallel to the official structures. The study considers the paralelní polis as an instrument through which the (post-)'68-movements led by intellectuals, artists, and theorists sought the emancipation and diversification of civil society in both capitalist and socialist countries . With the collapse of the socialist world after 1989, the history of the paralelní polis reveals that the '68 idea of civil society was ambivalent, while Charter 77 proved to be a heterogeneous movement. Many ex-Chartists came to believe that capitalism could better enable the existence of a civil society than socialism , while others did not accept this view. Moreover, even among the supporters of capitalism there was no unity (some were close to neoliberalism, others were critical of it). In contrast to the 1960s and 1970s, there was no dialogue between these different positions within civil society, but rather radicalization and exclusivity. The radical left, anarcho-capitalism, and Christian fundamentalism developed their particular and mutually exclusive narratives about the legacy of paralelní polisČlanek obravnava češkoslovaško disidentsko kulturo po letu 1968, zlasti gibanje Listine 77 in njegovo zapuščino po letu 1989. V središču članka je koncept vzporednega polisa, ki ga je vpeljal Václav Benda in o katerem so disidenti veliko govorili: ideja o ustvarjanju novih in neodvisnih kulturnih, gospodarskih in medijskih struktur vzporedno z uradnimi strukturami. Razprava vzporedni polis obravnava kot instrument, s katerim so si gibanja iz leta '68 in po njem, ki so jih vodili intelektualci, umetniki in teoretiki, prizadevala za emancipacijo in diverzifikacijo civilne družbe tako v kapitalističnih kot v socialističnih državah. Zgodovina vzporednega polisa je ob propadu socialističnega sveta po letu 1989 razkrila, da je bila ideja civilne družbe iz leta 1968 ambivalentna, Listina 77 pa se je izkazala za heterogeno gibanje. Mnogi nekdanji člani Listine so začeli verjeti, da bo kapitalizem zagotovil boljšo prihodnost civilne družbe kot socializem, spet drugi pa tega stališča niso sprejeli. Še več, tudi med zagovorniki kapitalizma ni bilo prave enotnosti (nekateri so bili blizu neoliberalizmu, drugi so bili do njega kritični). V nasprotju s šestdesetimi in sedemdesetimi leti zdaj v civilni družbi med temi različnimi stališči ni bilo dialoga, namesto tega sta prevladovali radikalizacija in ekskluzivnost. Radikalna levica, anarhokapitalizem in krščanski fundamentalizem so razvili svoje in medsebojno izključujoče se pripovedi o zapuščini vzporednega polisaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost