668 KB23 KB198520252009Bizjak, Martinštevilka:1letnik:39str. 28-32ISSN:0352-9045COBISSID:33468421URN:URN:NBN:SI:doc-DJOMHEMCslStrokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materialeInformacije MIDEMizmenični tokkratkostični tokodklopnikitrifazni tokIzklop trifaznega kratkostičnega toka s tripolnim nizkonapetostnim odklopnikom| Breaking of three-phase short-circuit current by three-pole molded-case circuit breaker|Circuite breakers are switching apparatus used to break short-circuit currents. Low voltage circuit breakers operate in short-circuit conditions by applying method of current limitation in order to reduce the magnitude and theduration of let-through current. The break is possible at current zero. Therapid increase of voltage between breaker's terminals, which forces the current rapidly toward zero, is provoked by the lengthening of arc column between opening contacts and forming of an arc loop, which finally enters the arc chutes, reaching voltage comparable to the source voltage. The waveform of voltage increase is typical for breaking events regardless of circuit conditions or even of the methods of current breaking, either by electromechanical circuit breaker or by melting fuse. In contrary to breaking of single-phase short-circuit current, at three-phase short-circuit current, at three-phase short-circuit breaking event the voltage waveform of each particular phase does not always follow the typical single-phase one. The sum of influences of currents in the adjacent phases can result on the arcof particular phase in the sense to decelerate them on its way to arc chutes and the current limiting effect can be substantially delayed. Irregardless of uniform distribution of phase angle difference between phases of three-phase currents it is found out, that the conditions of break are harder for circuit-breaker at some specific phase angles of short-circuit eventZa izklop velikih tokov, ki nastanejo pri kratkih stikih v energetskih tokokrogih nizke izmenične napetosti, uporabljamo odklopnike. V njih izkoriščamo pojav tokovne omejitve, s katerimi omejimo tako velikost toka, ki ga izklapljamo, kot tudi čas, v katerem doseže ničelno vrednost, kjer lahko tok prekinemo. V enopolnih odklopnikih s tokovno omejitvijo po nastanku kratkega stika napetost na priključkih odklopnika narašča najprej sorazmerno razmikanju konatktnega para, potem pa hitreje, ko se oblok razširja v obliki zanke v deion komoro. Tam doseže napetost, ki je primerljiva z napetostjo vira, zato se tok hitro zmanjšuje proti ničli in se prekine. Časovni potek napetosti je kvantitativno odvisen od faznega kota nastanka kratkostičnega toka in pogojev v tokokrogu, vendar poteka kvalitativno po funkciji časa, ki je značilna za izklop izmeničnega toka z odklopnikom ali z varovalko na taljivi vložek. Med izklopom trifaznega izmeničnega toka s tripolnim odklopnikom pa se potek napetosti v kakem od polov lahko bistveno razlikuje od tistega, ki je značilen za enopolni izklopni pojav. Vzrok je v medsebojnem vplivu tokov na sosednjih polov, zaradi česar gibanje obloka povzroča rezultanta sil, ki ga ne usmerja proti deion komori. Zato je kljub porazdelitvi tokov vseh treh faz enakomerno po celi periodi s faznim zamikom po 120 stopinjah izklop kratkostičnega toka pri nekaterih faznih kotih nastanka kratkega stika težji, kot pri drugihTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaStrokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale