Iz zbirke "Večna plamenica."; Jesenski vetri so zapihali v deželo... - Jaz z bobnajočim prabivolskim gromom... - Vseh kozmičnih tež oproščen... - Slava spoznavajočemu duhu! - (V šetnji vrh Tivolija, s knjigo svojega učitelja v roki.) - V največjem solncu sem ležal... Kdo je dejal... - Duhovi okrepenelih in razpepeljenih teles...

URN:NBN:SI:doc-D8EAFJMR1925 1927Kocjančič, Karlodocuments/clanki/ljubljanski_zvon/html/dlib_clanki-3421.htmldocuments/clanki/ljubljanski_zvon/pdf/dlib_clanki-3421.pdfdocuments/clanki/ljubljanski_zvon/txt/dlib_clanki-3421.txt118 strani456article1408-590930001665Č 78/100868, RR 267429, 31584,URN:NBN:SI:doc-D8EAFJMRslvTiskovna zadrugaLjubljanski zvonInCSlovenska poezijaIz zbirke "Večna plamenica."; Jesenski vetri so zapihali v deželo... - Jaz z bobnajočim prabivolskim gromom... - Vseh kozmičnih tež oproščen... - Slava spoznavajočemu duhu! - (V šetnji vrh Tivolija, s knjigo svojega učitelja v roki.) - V največjem solncu sem ležal... Kdo je dejal... - Duhovi okrepenelih in razpepeljenih teles... - Jaz bom umrl