292 KB73 KB201120252021Terčelj, Marija Mojcaštevilka:103/104letnik:26str. 63-91DOI:10.35469/poligrafi.2021.302ISSN:1318-8828COBISSID_HOST:97342467URN:URN:NBN:SI:doc-D6M4KADVslDruštvo za primerjalno religiologijoZnanstveno-raziskovalno središče KoperPoligrafičlovek - naravadevelopmentecologyekologijaindigenous peopleman - NaturePachamamismpačamamizemrazvojstaroselciStaroselske kozmologije v okviru novih epistemoloških in političnih teženj globalnega Juga|The essential difference between indigenous religions and world religions is in the understanding of the “man-Nature” relationship. While the former perceive man as an equal actor in the establishment of cosmic harmony, placing him alongside all other living and non-living beings of creation, the latter place him in the centre of the world. The Christian religious tradition on the one side, and the Cartesian ontological dualism and methodological empiricism on the other, have strongly influenced the development of Western scientific thought. Over the past decades, the social sciences and humanities have made a great step forward: contributing to new interpretations of global economic and social laws, as well as of the hybridisation of ethnic identities, and starting to cooperate more closely with empirical sciences. The problem arises when self-indulgent introspection disqualifies any other type of knowledge as “non-scientific,” “local,” “romantic,” imperfect. At the beginning of the 21st century, the indigenous cosmology entered the political discourse and ideology of numerous social movements of the Global South. Based on a comparative analysis of three concrete indigenous cosmological and religious models (man vs. Nature relationship), this article seeks to draw attention to the need for a pluralism of mental concepts and social practicesBistvena razlika med staroselskimi verstvi in svetovnimi religijami je v pojmovanju odnosa »človek – narava«. Staroselska verstva dojemajo človeka kot enakovrednega akterja pri vzpostavljanju kozmične harmonije, torej ga postavljajo ob bok vsem drugim živim in neživim bitjem stvarstva, medtem ko ga svetovne religije umeščajo v središče sveta. Krščansko religiozno izročilo na eni strani ter kartezijanski ontološki dualizem in metodološki empirizem na drugi so močno vplivali na razvoj zahodnjaške znanstvene misli. Družbene in humanistične vede so v zadnjih desetletjih naredile velik korak – prispevale so k novim razlagam glo-balnih ekonomskih in socialnih zakonitosti ter hibridizacije etničnih identitet in začele tesneje sodelovati z empiričnimi znanostmi. Problem nastane, ko je zaradi lastne zazrtosti katera koli druga vrsta znanja diskvalificirana kot »neznanstvena«, »lokalna«, »romantična«, nepopolna. V začetku 21. stoletja je staroselska kozmologija vstopila v politični diskurz in ideologijo številnih socialnih gibanj globalnega Juga. Na podlagi primerjalne analize treh konkretnih staroselskih kozmoloških in religioznih modelov (odnos človek – narava) želi članek opozoriti na potrebo po pluralizmu miselnih konceptov in družbenih praksTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstveno-raziskovalno središče Koper