1908 KB53 KB196520252015Kuhar, Metkaletnik:52številka:6str. 1212-1230, 1249ISSN:0040-3598COBISSID:33787485URN:URN:NBN:SI:doc-D3D5T0AQslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksacommunicationDialogDialogueempatijaInterpersonal communicationkomuniciranjeMedosebno komuniciranjeDialoške razsežnosti medosebnega komuniciranja v socialnem kontekstu|The paper conceptualises interpersonal communication as a cooperative dialogue, unlike the conflict and instrumental conceptions of communication. The dialogic maxims are the following: active and equal participation of all communicators, mutual respect and responsibility, frank and open communication, openness to changing one%s own views, co-creation of meaning. Dialogue is not only a way of interpersonal communication, but is primarily an inner orientation or epistemological position for which it is necessary to make a conscious decision, and it demands development. Instead of competition, conformity, dishonesty, (covert or overt) antagonism, mistrust, dialogue brings cooperation, solidarity, trust, mutual responsibility, and care. As such, dialogue is a normative ideal which is relatively rarely realised in practice. In this article, we investigate factors in a social context that impede its implementation. These are on one hand institutionally assigned or acquired positions, which often imply asymmetry in the distribution of communications options (actually the currently predominant institutional frameworks and communication practices within them) while, on the other hand, we mention the personal (psychological) factors that hamper the dialogical stanceČlanek koncipira medosebno komuniciranje kot kooperativni dialog, pri čemer gre za razliko od konfliktnih in instrumentalnih koncepcij komuniciranja za naslednje maksime: aktivna, enakovredna udeleženost oz. sodelovanje vseh sporočevalcev, vzajemna spoštljivost in odgovornost do drugega, odkrito in iskreno komuniciranje, odprtost za spremembe lastnih pogledov, soustvarjanje pomenov. Dialog ni zgolj način medosebnega komuniciranja, prvenstveno gre za notranjo naravnanost oz. epistemološko pozicijo, za katero se je treba zavestno odločiti in jo razvijati. Namesto tekmovalnosti, konformnosti, neiskrenosti, (prikritega ali odkritega) antagonizma, nezaupanja dialog prinaša kooperativnost, solidarnost, zaupanje, vzajemno odgovornost, skrb. Kot tak je dialog normativni ideal, ki pa se v praksi relativno redko udejanja. V članku raziščemo dejavnike v socialnem kontekstu, ki ovirajo njegovo udejanjanje. To so po eni strani predvsem institucionalno dodeljene oz. pridobljene pozicije, ki pogosto implicirajo nesimetrije v razporeditvi komunikacijskih možnosti (oz. večinski aktualni institucionalni okviri in načini delovanja znotraj njih), po drugi strani pa omenimo osebne (psihološke) dejavnike, ki ovirajo dialoško naravnanostTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede