56 KB1891 KB55 KB196520251999Lukšič-Hacin, Marinaštevilka:2letnik:36str. 274-289ISSN:0040-3598COBISSID:19129693URN:URN:NBN:SI:doc-CZ3MGL3PslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaakulturacijahuman migrationizseljencimednarodne migracijemigracijenarodna identitetaresocializacijaSlovenciSlovenesslovenski izseljenciŠvedskaProcesi resocializacije in etnična identiteta| primer Slovencev na Švedskem|Re-socialisation is the process of changing already formed identity, under various circumstances. The article focuses on the processes, caused by changing cultural environment in the case of migration. Changing identity, including ethnic identity, is seen also in the relationship, the individual has toward his/her original environment, toward new environment and toward the new state (whether he/she becomes naturalised). This is also the focus of author's analysis. What happened to those Slovenians who in the 1960's left their country (Yugoslavia) and immigrated to Sweden and stayed there? They have settled down there. This happened 35 years ago. They were a required labour force and were very warmly accepted by the Swedes. Slovene immigrants believe that the distance between Sweden and Slovenia is, in comparison with other immigrant communities, not so great. Moreover, the differences even decreased during the time. The analysis on progressing re-socialisation processes regarding ethnic identity, is done on the survey, carried out on the sample of Slovene immigrants in Sweden in 1995Povzetek. Resocializacija je proces spreminjanja že izoblikovane identitete, do katerega prihaja v različnih okoliščinah. V ospredju prispevka so predvsem procesi, ki jih povzroči zamenjava kulturnega okolja v primeru selitev. Preoblikovanje identitete, katere del je etnična, se kaže tudi v odnosu, ki ga posameznik zavzame do izvornega okolja, do novega okolja in do države priselitve (ali prevzame novo državljanstvo). Prav to je tisto, kar nas zanima. Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so se v 60. tih letih tega stoletja kot Slovenci (Jugoslovani) odpravili na Švedsko in v novem okolju tudi ostali. Tam so pognali korenine. Od takrat je minilo 35 let. Bili so potrebna delovna sila in Švedi so jih lepo sprejeli. Sami ocenjujejo, da distanca med Švedsko in slovensko kulturo oz. družbo v primerjavi z drugimi priseljenskimi skupnostmi na Švedskem ni tako velika in da se je z leti, zaradi spreminjanja obeh, zmanjševala. Analiza o napredovanju resocializacijskih procesov v odnosu do etnične identitete pri slovenskih izseljencih temelji na rezultatih raziskave, ki je potekala med slovenskimi izseljenci na Švedskem v letu 1995TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia