401 KB0 KB199820242021Afrifah, Kojo AgyapongBatista, Djeison CesarMilitz, HolgerMinkah, Maxidite Amankwaahštevilka:1letnik:70str. 17-30ISSN:0024-1067DOI:10.26614/les-wood.2021.v70n01a02COBISSID_HOST:66270467URN:URN:NBN:SI:doc-CXUVQNGKenBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoZveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SlovenijeLes (Ljubljana)HEMIhigh-energy multiple impactleslesne gliveodpornost proti udarnemu mletjurazkrojresistance to impact millingRIMstatic bendingstatični upogibtermična modifikacijathermal modificationvečkratni visokoenergijski udarciwoodChemical and mechanical characterization of thermally modified Gmelina arborea wood| Kemijska in mehanska karakterizacija termično modificiranega lesa vrste Gmelina arborea|Gmelina arborea (Roxb. ex. Sm.) wood samples were thermally modified at 180 °C, 200 °C and 220 °C for 3 h, by employing a process similar to ThermoWood. The resulting effects on the basic chemical composition and mechanical properties were determined. The results were analyzed statistically with ANOVA, and Least Square Deviation was used to compare means. Generally, after the thermal modification (TM) process, the cellulose, hemicelluloses and extractives content decreased significantly. By contrast, lignin proportions increased significantly. Untreated wood and samples modified at 180 °C indicated comparable modulus of elasticity (MOE), modulus of rupture (MOR), degree of integrity (I), fine fraction (F) and resistance to impact milling (RIM). Noteworthy reductions however occurred at 200 °C and 220 °C. Significant increases in Brinell hardness (BH) took place at 180 °C, recording a high decrease at 220 °C. Gmelina arborea could be modified suitably at 180 °C for structural and other purposes. To take advantage of other improved properties, modification at 200 °C could be employed for non-structural usesVzorce lesa vrste Gmelina arborea (Roxb. ex. Sm.) smo 3 ure termično modificirali pri 180 °C, 200 °C in 220 °C po postopku, ki je soroden ThermoWood procesu. V nadaljevanju smo ocenili vpliv modifikacije na kemijsko sestavo in mehanske lastnosti. Rezultate smo testirali z analizo variance ANOVA, za primerjavo povprečij pa smo uporabili metodo najmanjših kvadratov. Na splošno se je delež celuloze, hemiceluloz in ekstraktivnih snovi v termično modificiranem lesu znatno zmanjšal. Nasprotno se je delež lignina v modificiranem lesu statistično značilno povečal. Neobdelani les, mod-ificiran pri 180 °C, je imel primerljivo upogibno trdnost (MOR) in modul elastičnosti (MOE), stopnjo integritete (I), delež fine frakcije (F) in odpornost proti udarnemu mletju (RIM). Pri modifikaciji pri temperaturah 200 °C in 220 °C je prišlo do znatnega poslabšanja omenjenih lastnosti. Trdota po Brinellu (BH) se je znatno povečala pri 180 °C, pri 220 °C pa se je močno zmanjšala. Les vrste G. arborea bi bilo za konstrukcijske namene primerno modificirati pri 180 °C. Da bi izkoristili druge izboljšane lastnosti, bi za les za nekonstrukcijske namene lahko uporabili modifikacijo pri 200 °CTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza lesarjev Slovenije