255 KB25 KB200720252016Bueno, AndréPihler Ciglič, Barbaraštevilka:letn. 10str. 209-219letnik:št. 1ISSN:1854-9632COBISSID:60757090URN:URN:NBN:SI:doc-CQW3R36VslZnanstvena založba Filozofske fakulteteArs et humanitasdružbene doktrinekitajska filozofijanovi konfucianizempolitikareligijaRazumeti "novi konfucianizem"| ponovno odkrivanje konfucianizma in prihodnost Kitajske|Th is article focuses on an important change in Chinese thinking of the 20th century: the rebirth of Confucianism as the intellectual movement called "New Confucianism" which is considered in the China of today to be a possible substitute for Marxist ideology. But what exactly is the "New Confucianism"? Th e author fi rst attempts to highlight the defi nition of Confucianism from the Western perspective and the problems that arise in that process. Th e study is based primarily on the work of Jiang Qing, one of the principal thinkers of this movement of ideas, and on the analysis of the main western interpreter of Qing, researcher Daniel Bell. Further along, the paper discusses some of the most common tags of this movement: New Confucianism as a religion, as a social doctrine, and as a new political option for the future. Notwithstanding the elusiveness of the concept it appears to be the case that this movement is developing spontaneously in modern Chinese society and is gaining more and more followers, even via a lighter literary genre through which modifi ed Confucian thoughts and tips for coping with everyday life can approach a wider crowdČlanek se osredotoči na pomembno spremembo v kitajski misli 20. stoletja: ponovno rojstvo konfucianizma kot intelektualnega gibanja, imenovanega "novi konfucianizem", ki se v sodobni kitajski družbi ponuja kot možna alternativa marksistični ideologiji. Vendar kaj sploh je "novi konfucianizem"? Avtor najprej izpostavi problematiko poskusa opredelitve konfucianizma z zahodnega zornega kota in težave, ki se pri tem pojavijo. Opre se predvsem na dela Jiang Qinga, enega osrednjih mislecev tega idejnega gibanja, ter na študije njegovega glavnega zahodnega interpreta, raziskovalca Daniela Bella. V nadaljevanju pretrese nekaj najpogostejših oznak: novi konfucianizem kot religija, kot družbena doktrina ali kot nova politična opcija. Ne glede na neulovljivost koncepta se zdi, da se gibanje v moderni kitajski družbi razvija povsem spontano in pridobiva vse več privržencev, tudi s pomočjo lahkotnejšega literarnega žanra, v katerem se lahko prirejene Konfucijeve misli kot nasveti za soočanje z vsakdanjim življenjem približajo širši množiciTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete