1593 KB36 KB196520252014Lovec, Markoletnik:51številka:6str. 1077-1090, 1403ISSN:0040-3598COBISSID:33089629URN:URN:NBN:SI:doc-COCLVGIRslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaEconomic crisesEconomic theoriesekonomska krizaEkonomske krizeEkonomske teorijeFinancial crisesfinančna krizaFinančne krizeMethodologyMetodologijaOd teorije krize do krize teorije| odgovornost znanosti za gospodarsko krizo in alternative|Due to the fiscal savings measures that have been supported by the prevailing neoliberal economic theory, the economy has hit a new low. Eurozone member states, including Slovenia, have faced economic turmoil. In the academic world, pro-cyclical effects caused by mainstream economic theory have raised questions about its political nature and possible alternatives. Much less attention has been paid to the issue of the responsibility of science as such, even though neoliberalism has enjoyed (and still does) the support of scientific methods of inquiry. Without reflecting on the limitations of the methods employed in research on the economic crisis, we cannot avoid the risk of making the same mistakes when trying to formulate alternative socioeconomic theories and political advice. This article tries to defend an argument that says that the flaws in the dominant research methods are underpinned by rationalist assumptions with regard to causality, and an idealist understanding of the nature of the object of inquiry. The article seeks to demonstrate that more sceptical assumptions enable conditional empirical claims to be made through which a more robust socioeconomic theory can be builtPolitike varčevanja, ki so utemeljene v prevladujoči neoliberalni ekonomski teoriji, so povzročile še drugo dno krize ter poglobljeno krizo v območju držav z evrom, tudi v Sloveniji. Prociklični učinki prevladujoče ekonomske logike povzročajo krizo tudi v ekonomski teoriji, njena političnost in vprašanje alternativ pa sta pogosti temi akademskih razprav. Manj tematizirano je vprašanje odgovornosti znanosti kot takšne; neoliberalizem je namreč slonel in še vedno sloni na avtoriteti znanstvenih metod proučevanja. Brez ustrezne refleksije v zvezi z omejitvami teh metod tvegamo vnovične napake pri oblikovanju družbenoekonomske teorije in političnih predlogov. V članku skušamo na podlagi sekundarnih virov in lastne analize zagovarjati trditev, da so pomanjkljivosti prevladujoče metodologije proučevanja (krize) posledica racionalističnih predpostavk v zvezi z vzročnostjo in idealističnega odnosa do predmeta proučevanja. Pokazati skušamo, da je mogoče s pomočjo bolj skeptičnih predpostavk oblikovati pogojne empirične trditve, ki omogočajo izgradnjo robustnejše družbenoekonomske teorijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede