34 KB1276 KB33 KB196520251994Šmidovnik, Janezštevilka:1/2letnik:31str. 14-23ISSN:0040-3598COBISSID:193629URN:URN:NBN:SI:doc-CMROMFFJslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksalocal governmentlokalna samoupravalokalne skupnostiobčinestrukturalne reformezgodovinski preglediObčina - temeljna samoupravna lokalna skupnost|Po predstavitvi izvorov, funkcij in zgodovinskega razvoja občin članek analizira razlike v pravnem statusu današnje podeželske in mestne občine. Obdeluje argumente za velike občine in proti njim ter izkušnje teritorialne reorganizacije zlasti po 1950. letu v okviru t.i. radikalnega pristopa (skandinavske države, države Beneluxa, Velika Britanija in Portugalska - z uveljavitvijo t.i. "velike občine"), v okviru zmerne reorganizacije (Zahodna Nemčija in Italija - brez prevlade tipa velike občine ob istočasnem obsežnem prenosu pristojnosti na lokalne skupnosti) ter nazadnje skromne teritorialne reforme občin, ki niso spremenile dosedanje zasnove občin kot naravnih lokalnih skupnosti (Francija, Švica, Avstrija, Grčija...). V posebnem poglavju so obdelane naloge sodobne občine. Najprej t. i. originalne, nato naloge, ki jih določi država s svojimi, praviloma področnimi zakoni ter prenesene naloge državne uprave. V Evropi prihaja do občutnih razlik med državami s centralistično in državami z visoko stopnjo decentralizacije. Francoski in nemški model lahko predstavljata kar dva modela kontinentalne ureditve. Od teh dveh modelov odstopa britanska ureditev, za katero utemeljeno pravi, da v njenem modelu lokalne samouprave sploh ni občineTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia