686 KB40 KB200820252024Nestorov, ŠadejaPlaskan, Lidijaštevilka:1letnik:23str. 28-35COBISSID_HOST:205842435ISSN:2232-545XURN:URN:NBN:SI:doc-CHIEIE9RslUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)cognitive functionsdepresijaDepressionizidkognitivne funkcijemotor functionsmotorične funkcijemožganska kapoutcomerehabilitacijarehabilitationStrokePojavnost depresije v povezavi s spremljajočimi obolenji glede na izid zgodnje rehabilitacije pri bolnikih po preboleli možganski kapi v SB Celje| Incidence of depression in relationship with accompanying diseases with respect to the outcome of early rehabilitation in post-stroke patients at the Celje general hospital|Background: Stroke is the second leading cause of disability and death worldwide, thus presenting an important public health problem. Post-stroke depression is the most common neuropsychiatric consequence, affecting 18 to 78 % of these patients in the first two years. The outcome of the functional state of these patients depends on early rehabilitation treatment. The latter is carried out in a multidisciplinary form at the Neurological department of the Celje General Hospital. The aim of our research was to determine the incidence of depression and accompanying diseases regarding the functional outcome after early rehabilitation treatment of these patients. Methods: The study included patients who suffered a stroke (ischemic or cerebral hemorrhage) and were hospitalized at the Neurological department of the Celje General Hospital from October 1st 2020 to the end of April 2021. From the medical records, we collected data on the type of stroke and accompanying diseases and performed an assessment of functioning upon admission and discharge. Results: The research included 85 patients. The comparison between admission and discharge showed statistically significant differences in Functional independence measure, Modified Rankin Scale, National Institutes of Health Stroke Scale and Stroke Adapted Sickness Profile. There were no statistically significant differences for Hospital Anxiety and Depression Scale and Montreal cognitive assessment values. Conclusion: There were no statistically significant differences in the incidence of depression after stroke in our sample of patients at the admission and discharge; it occurred in a similar proportion as in previous studies of other authors. To investigate the incidence and the impact of depression on the outcome of early rehabilitation, additional research on a larger sample would be neededIzhodišča: Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok zmanjšanih zmožnosti in smrti v svetu in predstavlja pomemben javno- -zdravstveni problem. Depresija je najpogostejša posledica možganske kapi, ki se v prvih dveh letih po kapi razvije pri 18 % do 78 % bolnikov. Izid funkcijskega stanja bolnikov je tudi odvisen od zgodnje rehabilitacijske obravnave. Slednjo na Nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje izvajamo znotraj multidisciplinarnega tima. Cilj raziskave je bil ugotoviti pojavnost depresije v povezavi s spremljajočimi obolenji glede na funkcijski izid zgodnje rehabilitacijske obravnave teh bolnikov. Metode: V raziskavo smo vključili bolnike po možganski kapi (ishemični okvari ali možganski krvavitvi), ki so bili hospitalizirani na Nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje od 1. 10. 2020 do 30. 4. 2021. Iz zdravstvene dokumentacije smo zbrali podatke o vrsti možganske kapi in spremljajočih obolenjih ter opravili oceno funkcioniranja ob sprejemu in odpustu. Rezultati: V raziskavo smo vključili podatke 85 bolnikov. Primerjava med dosežki ob sprejemu in odpustu je pokazala statistično značilne razlike v dosežkih na področju funkcioniranja, ocenjene z Lestvico funkcijske neodvisnosti, modificirano Rankinovo lestvico, lestvico Nacionalnega zdravstvenega inštituta za možgansko kap ter s Profilom zdravstvenega stanja – priredba za možgansko kap. Hkrati pa analiza ni pokazala statistično značilnih razlik med dosežki pri Bolnišnični lestvici tesnobnosti in depresivnosti ter Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti. Zaključek: V opazovani skupini bolnikov nismo ugotovili statistično značilnih razlik v pojavnosti depresije po utrpeli možganski kapi med preiskovanci ob začetku in ob koncu hospitalizacije na Nevrološkem oddelku SB Celje. Depresija je bila prisotna v podobnem deležu kot v predhodnih raziskavah drugih avtorjev. Potrebne bi bile dodatne raziskave na večjem vzorcu, s katerimi bi lahko natančneje raziskali pojavnost depresije in njen vpliv na izid zgodnje rehabilitacijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča