671 KB37 KB195520251976Milojević Sheppard, Milenaletnik:16številka:2str. 81-96ISSN:0024-3922COBISSID_HOST:20992354URN:URN:NBN:SI:doc-CEO7YCN1enUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)angleščinabesedne vrstepretvorbena slovnicasintaksaskladnjaslovnicatransformacijska slovnicazaimekPronouns and the problem of reference in transformational grammar|Članek obravnava problem reference s stališča dveh osnovnih teorij o zaimkih vokviru transformacijske slovnice , transformacijske in interpretativne. Avtorprikazuje in poskuša kritično ovrednotiti štiri različne pristope k temu problemu: pristop referencialnih indeksov, ki se je uveljavil v transformacijski teoriji o zaimkih, interpretativni pristop, ki tvori osnovo interpretativne teorije, t.i. "kontrapar" pristop in formalni pristop. Pristop referencialnih indeksov temelji na predpostavki, da je referenca označena v globinski strukturi stavkov s pomočjo referencialnih obeležij določenih leksikalnih enot. Po interpretativnem pristopu pa je referenca semantičen koncept in se določa s pomočjo semantičnih pravil interpretacije. Analiza teh dveh pristopov, ki sta v transformacijski slovnici sicer najbolj razširjena, je razkrila številne slabe strani tako prvega kot drugega pristopa. Pri tem ne gre le za posamezne konkretne primere pronominalizacije in refleksivizacije, ampak tudi za pomembno pomanjkljivost splošnejšega značaja. Niti pristop referencialnih indeksov, niti interpretativni prostop namreč ne vsebuje točne definicije pojma reference. Natančana opredelitev določenega pojma pa je vsekakor nujno potrebna, če naj uspešno rešujemo probleme, ki nastanejo v zvezi s tem pojmom. Pomanjkljivosti dveh zgoraj omenjenih pristopov so dovolj resne, da nastane vprašanje ali je pojem reference sploh relevanten za advekvatno teorijo o zaimkih. Da bi odgovorili na to vprašanje, smo analizirali dva pristopa, ki povsem zanikata pomen reference: pristop, v katerem je pojem reference nadomestil pojem "kontrapar"(counterpart) in formalni pristop, po katerem je pogoj za pronominalizacijo in refleksivizacijole formalna, ne pa tudi referencialna idnetičnost imenskih skupin. Ugotovili smo, da t.i. "kontrapar" pristop zaenkrat predstavlja le parcialen, čeprav obetajoč, poskus, da bi prioblem reference rešili z uvedbo nekega novega pojma. Formalni pristop pa tak kakršen je, ni sprejemljiv. Lhko torej zaključimo, da noben izmend obstoječih pristopov k problemu reference ni povsem zadovoljiv. Možnosti za ustreznejše reševanje tega problema vidimo bodisi v izpopolnjenem "kontrapar" pristopu, bodisi v novem pristopu, ki ga predlagamo v tem čalanku in ki upošteva tako formalno kot refrencialno identičnost imenskih skupin. Adekvatna teorija o zaimkih namreč mora vključevati pojem refrence oziroma odgovarjajoč nadomesten pojem, in ne more temeljiti izključno na formalni jezikovni strukturiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta