33 KB54 KB29 KB200220262007Brščič, BernardTajnikar, Maksštevilka:2letnik:467 stranistr. 78-84ISSN:0351-0026COBISSID:1801189URN:URN:NBN:SI:doc-CE0D1CVTslInštitut za varovanje zdravja Republike SlovenijeZdravstveno varstvojavne dobrinezdravjezdravstvene storitveZdravstvene storitve kot ekonomska dobrina| Health services as an economic good|The authors discuss the nature and significance of health and health services.The definition of health services has an important economic, political and ethical impact on health policy-making and, consequently plays an important role both in determining the extent of services to be left to market mechanisms, and the extent of government involvement in their delivery.If health services are to be awarded a special status and role in health provision, this opens an important ethical dimension of social justice,which transcends the neutrality of economic discourse. Modern moral philosophy offers multiple theories of justice (i.e. utilitarian, egalitarian,deontological and libertarian-entitlement), and therefore allows for the adoption of different models of health care systems. Because of different ethical foundations and conceptions of justice, these theories provide divergent results reducing the discussion on optimal health care system to a debate about the true significance of fundamental values of liberty, individual autonomy, equality and justicePrispevek obravnava problematiko opredelitve narave zdravja in z njim povezanih zdravstvenih storitev. Opredelitev narave zdravstvenih storitev ima pomembne ekonomske, politične in etične posledice, ki zaznamujejo oblikovanjezdravstvene politike. Posledično določa, v kakšni meri je zagotavljanje zdravstvenih storitev moč prepustiti tržnemu mehanizmu, po drugistrani pa iz narave opredelitve zdravstvenih storitev izhaja obseg državnega poseganja v zdravstvo. Če je moč zdravstvenim storitvam zaradi njihove instrumentalnosti pri zagotavljanju zdravja pripisati poseben pomen, to odpira pomembno etično razsežnost glede socialne pravičnosti, ki presega meje vrednotno nevtralnega ekonomskega diskurza. Sodobna moralna filozofija ponuja več teorij pravičnosti (npr. utilitaristične, egalitarne, deontološke in libertarno-upravičenjske), ki omogočajo oblikovanje različnih zasnov zdravstvenih sistemov. Žal zaradi različnih etičnih izhodišč in pojmovanja pravičnosti dajejo teorije nasprotujoče si rezultate, kar razpravo o optimalnizasnovi zdravstvenega sistema zoži na etično raven, na razpravo o pomenu temeljnih vrednot, kot so svoboda, osebna avtonomija, enakost in pravičnostTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za varovanje zdravja RS