251 KB55 KB200720252025Bušelič, BenjaminSlana Ozimič, Ankaštevilka:1letnik:19str. 67-85DOI:10.4312/ars.19.1.67-85ISSN:2350-4218COBISSID_HOST:249515779URN:URN:NBN:SI:doc-CCVVAYRQenZaložba Univerze v LjubljaniArs et humanitasdelovni spomininterdisciplinarityinterdisciplinarnostizboljšanje delovnega spominaneurosciencenevroznanostpsihologijapsychologyworking memoryworking memory enhancementPreseganje vrzeli pri metodah izboljšanja delovnega spomina|Working memory plays a crucial role in many cognitive processes, such as learning, problem-solving, and decision-making. Its limited capacity becomes especially evident in neurological and psychiatric disorders as well as with ageing, prompting researchers over the past fifty years to explore ways to enhance it. Initial pharmacological approa-ches examined the effects of specific agents on working memory in animals and later in humans. In parallel, psychologists developed behavioural training programs, which are particularly effective for individuals with cognitive impairments. Advances in neuroscience and neuroimaging have deepened our understanding of the brain mecha-nisms underlying working memory, leading to the development of non-invasive brain stimulation techniques. In recent years, modern technologies such as virtual reality and gamified cognitive training have also been introduced. However, most existing appro-aches remain grounded in discipline-specific frameworks, with limited integration across scientific fields. This highlights a gap in methodological and conceptual coherence, and points to the need for more holistic solutions. This article aims to identify these gaps by analysing the historical development of methods to enhance working memory and highlighting the potential of first-person research and interdisciplinary approaches such as neurofeedback. It contributes to a better understanding of how more compre-hensive strategies could address the diverse needs of users more effectivelyDelovni spomin igra ključno vlogo pri številnih kognitivnih procesih, kot so učenje, reševanje problemov in odločanje. Ima omejeno kapaciteto, kar postane še posebej opazno pri nevroloških in psihiatričnih motnjah ter s staranjem, zaradi česar so znanstveniki v zadnjih petdesetih letih intenzivno iskali načine za njegovo izboljšanje. S farmakološkimi pristopi so sprva preučevali vpliv specifičnih farmakoloških sredstev na delovni spomin pri živalih, pozneje pa tudi pri ljudeh. Vzporedno s tem so psihologi razvijali vedenjske treninge, katerih učinkovitost se je pokazala zlasti pri osebah s kognitivnimi primanjkljaji. Nevroznanost je z razvojem nevroslikovnih metod omo-gočila boljše razumevanje možganskih mehanizmov delovnega spomina, kar je vodilo v razvoj neinvazivnih tehnik stimulacije možganov in s tem novih načinov za izboljša-nje delovnega spomina. V zadnjem desetletju se v ta namen uporabljajo tudi sodobne tehnologije, kot sta virtualna resničnost in igrificirani kognitivni trening. Doslej razviti pristopi za izboljšanje delovnega spomina so večinoma temeljili na disciplinarno specifičnih okvirih, pri čemer je bilo celostno povezovanje različnih znanstvenih področij razmeroma redko. To kaže na vrzeli pri povezovanju različnih metod ter potrebo po bolj celostnih rešitvah. Namen tega članka je prikazati obstoječe znanstvene in metodološke vrzeli pri pristopih za izboljšanje delovnega spomina z analizo njihovega razvoja skozi čas ter osvetlitvijo potenciala prvoosebnega raziskovanja in interdisciplinarnih pristopov, kot je nevrofeedback. Članek tako prispeva k razumevanju možnosti za oblikovanje bolj celostnih pristopov, ki bi lahko učinkoviteje naslovili raznolike potrebe uporabnikovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta