65 KB2463 KB63 KB196520252000Balažic, Milanštevilka:2letnik:37str. 229-247ISSN:0040-3598COBISSID:19707485URN:URN:NBN:SI:doc-C5JUT81UslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksakritična teorija družbepolitologijapsihoanalizaznanstveni diskurzPolitologija, znanost, psihoanaliza, resnica|Scientific discourse is formed like paranoya. Inhibition and silence of God is talking through scientific writing. In principle, subject of science is eliminated and only with expirience of 'manque in Autre', science reaches post-phantasmatic relation to its object. Political sciences appear like utilitarian knowledge, the way of existence of theory in a capitalistic society. With inscription of subject, the aim of psychoanalysis is truth, although it can itself convert to the Master's therapy of conformity. The field of political sciences as historical knowledge is political reality, and the field of psychoanalysis as "unhistorical" is the logic of unconsciousness. From the link of knowledge and truth the revolutions ariseZnanstveni diskurz je oblikovan kot paranoja. Potlačitev in molk Boga govorita skozi znanstveno pisanje. Načeloma je subjekt znanosti izključen in šele z izkustvom manka v Drugem doseže post-fantazmatski odnos do objekta znanosti. Politologija je kot koristna vednost način obstoja teorije v kapitalistični družbi. Psihoanaliza z vpisom subjekta cilja na resnico, čeprav se tudi sama lahko sprevrže v Gospodarjevo terapijo prilagajanja. Polje politične znanosti kot zgodovinske vednosti je politična realnost, polje psihoanalize kot "ne-zgodovinske" je logika nezavednega. Iz povezave vednosti in resnice nastajajo revolucijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia