221 KB54 KB201320252020Sancin, Vasilkaletnik:46številka:6/7str. 921-936ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:43800835URN:URN:NBN:SI:doc-C484EH0AslLexperaPodjetje in deloclimate changeHuman Rights Committeehuman rights treaty-based bodiesInternational Covenant on Civil and Political Rightsinternational human rights lawMednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicahmednarodno pravomednarodno pravo človekovih pravicOdbor ZN za človekove pravicepodnebne spremembepogodbena telesa mednarodnih pogodb o človekovih pravicahTeitiotaMožnosti uveljavljanja okoljskih zahtevkov pred mednarodnimi pogodbenimi telesi mednarodnih pogodb o človekovih pravicah|The article tackles the developing jurisprudence of national courts and international human rights treaty-based bodies, where plaintiffs argue violations of their human rights due to environmental changes, in particular in light of climate change. It is noticeable that national courts increasingly recognise legal standing to individuals for bringing their claims, while there is also an emerging trend of recognising positive obligations of states for ensuring human rights, which demand from them active engagement in environmental problems, including climate change. When plaintiffs fail to succeed before domestic courts, and the state is a party to treaties recognising a possibility of bringing individual communications to committees as monitoring bodies established on the basis of such treaties, the individuals increasingly, in spite of the length of procedures, decide to initiate international proceedings against the state. The article also illuminates the pertinent practice of the Human Rights CommitteeČlanek obravnava razvijajočo se prakso domačih sodišč in mednarodnih pogodbenih teles na področju človekovih pravic, pri čemer pritožniki navajajo kršitve človekovih pravic zaradi okoljskih sprememb, posebej glede na podnebne spremembe. Opaziti je, da domača sodišča vse pogosteje priznavajo pravni interes posameznikom za tovrstne tožbe, trend pa gre tudi v smeri prepoznavanja odgovornosti držav za izpolnjevanje pozitivnih obveznosti zagotavljanja človekovih pravic, ki od držav zahtevajo aktivno obravnavanje okoljske problematike, vključno s podnebnimi spremembami. Ko domača sodišča pritožnikom ne ugodijo, država pa je pogodbenica mednarodnih pogodb, ki posameznikom omogočajo pritožbo na odbore kot nadzorne mehanizme, ki so ustanovljeni na njihovi podlagi, se posamezniki kljub dolgotrajnosti postopka vse pogosteje odločajo tudi za postopek proti državi na mednarodni ravni. Posebej je osvetljena relevantna praksa Odbora ZN za človekove praviceTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia