193 KB61 KB199020252011Veselič, Majaštevilka:65str. 114-137ISSN:0354-0286COBISSID:12017485URN:URN:NBN:SI:doc-BZXK8DEXenInstitute for Ethnic StudiesInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)HuijiislamKitajskaUjguriverska zakonodajaManaging religion in contemporary China| the case of Islam|Focusing on the example of Islam, this article examines the legal development and practical implementation of religious policy in the People's Republic of China (PRC) since 1978, with emphasis on the last decade. The author first identifies the main principles guiding contemporary PRC management of religionand scrutinizes some of the key legal concepts, e.g., "normal religious activities". She then critically assesses the 2005 Regulations on Religious Affairs, before highlighting how the loose legal formulations allow identical or similar religious beliefs and activities to be treated differently in practice. This is achieved by comparing state attitudes to issues of training religious professionals, religious participation of minors,religious expression of state employees and students, and freedom of religious press in the cases of the Hui and Uyghur ethnic minorities. The author concludes that despite China's supposed attempt to introduce the rule of law into the management of religion, the distinction between legal and illegal religious activities remains circumscribed by the question of political loyaltyPričujoči članek na primeru islama ter s poudarkom na zadnjem desetletju obravnava pravni razvoj in praktično implementacijo verske politike v Ljudski republiki Kitajski (LRK) od leta 1978 dalje. Avtorica najprej opredeli glavna načela, ki vodijo sodobno kitajsko upravljanje verskih vprašanj, ter preuči nekatere ključne pravne koncepte (npr. "normalne verske aktivnosti"), potem pakritično oceni še Pravilnik o verskih zadevah iz leta 2005. Avtorica primerja odnos države do problematik usposabljanja verskega osebja, verske participacije mladoletnih oseb, veroizpovedi državnih uslužbencev, dijakov in študentov ter svobode verskega tiska v primerih huijevske in ujgurske etnične manjšine. S to primerjavo pokaže, da ohlapne pravne formulacije v praksi omogočajo različno obravnavo identičnih ali podobnih verskih prepričanj in dejavnosti. Avtorica sklene, da je ločnica med zakonitimi in nezakonitimi verskimi dejavnostmi v LRK še vedno začrtana okrog vprašanj politične lojalnosti, kljub domnevnim poskusom uvedbe vladavine prava v upravljanje verskih zadevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja