74 KB328 KB71 KB199120252011Zidarič, TjašaZidarič, Tjašaštevilka:1letnik:21=72ISSN:0354-0316COBISSID:1387654URN:URN:NBN:SI:doc-BXKF43A1slSlovenski etnografski muzejEtnolog. Nova vrsta (Ljubljana)anthropology of artantropologija umetnostiethnologyetnologijagaffitigrafitilikovna umetnostsociologija kulturesociologija umetnostistreet artsubculturesubkulturaulična umetnosturban cultureurbana kulturavisual artsInstitucionalizacija in komercializacija subkulturnih grafitov|The article addresses the phenomenon of subculture graffiti being institutionalised and commercialised when they are moved from their authentic street context to the sphere of official art or various branches of commercial culture. It mainly focuses on the question whether graffiti can be considered a form of art. The theme is connected with the issues of how art is conceived in the present and reveals that what we consider art is primarily a construct of society and culture. In this sense, the phenomenon of the institutionalisation of graffiti in art institutions is an example of a specific social context, in which graffiti are produced, presented and accepted as art, because it is essentially the art institution that constructs new meanings for their evaluation. The author complements the theoretical premises with material gathered as part of a field research in the form of statements of graffiti creators and photographs of graffiti in LjubljanaAvtorica v pričujočem prispevku obravnava pojav institucionalizacije in komercializacije subkulturnih grafitov, pri čemer gre za njihovo premeščanje iz avtentičnega uličnega konteksta na področje uradne umetnosti oziroma na različna področja komercialne kulture. Pri tem se posveča predvsem vprašanju, ali lahko v zvezi z grafiti govorimo o eni izmed oblik umetnosti. Tematiko navezuje na problematiko samega pojmovanja umetnosti v sedanjosti, ob čemer sepokaže, da je to, kar imamo za umetnost, v prvi vrsti konstrukt družbe in kulture. V tem smislu pojav institucionalizacije grafitov v umetniške ustanovepredstavlja primer specifi?nega socialnega konteksta, v katerem so grafiti ustvarjeni ter tudi predstavljeni in sprejeti kot umetnost, saj je predvsem institucija umetnosti tista, ki konstruira nove pomene njihovega vrednotenja. Avtorica teoretska izhodišča dopolnjuje z gradivom zbranim v terenski raziskavi v obliki pričevanj grafitarjev ter fotografij ljubljanskih grafitovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski etnografski muzej