43 KB98 KB38 KB199420252011Skela-Savič, BrigitaZurc, JocaŽeleznjak, Vladkaštevilka:3letnik:45str. 197-204ISSN:1318-2951COBISSID:67931905URN:URN:NBN:SI:doc-BSBZJYM8slZbornica zdravstvene negeObzornik zdravstvene negenujna medicinska pomočnujne intervencijeodzivni časstandardiDostopni časi do pacientov z urgentnimi stanji v nujni medicinski pomoči Kočevje| Response times of the emergency medical services Kočevje to patients with emergency conditions|Introduction: The response time in pre-hospital treatment of emergency patients is defined as the period between the time of the emergency call and the arrival of emergency medical services on scene of the incident which has a significant impact on the positive outcome of intervention. The established international standards mandate a 7 minute response time on emergency calls in urban areas and up to 14 minute response time in more remote or distanced regions in at least 90% of cases. Aim: The aim of the study was to analyse the emergency response times and assess them in relation to the recommended international standards. Methods: A quantitative research method was used to collect the data on random samples of all emergency interventions within a period of three months in 2009. The dispatch database, kept in the archives of the Emergency medical services Kočevje (EMSK) notes 80 emergency interventions within the period stated. The study analyses the distance from the EMSK (15 to 60 km) and the nearest hospital 60 to 120 km), the types of emergency and the emergency treatment outcomes. The anonymity of the patients was secured. The statistical analysis of the data was performed with the SPSS programme. A descriptive statistics was used for the measured variables - the one-sample t-test was used to identify statistically significant difference inresponse times in relation to the international standards and the independent samples t-test was employed to determine the relation between the mean response times and the patientsć survival. Results: Included in the studywere 67.7% of internal emergencies and 32.9% of traumas. In 75.9 % of cases, the patients were transported to definitive care, 16.5% of patients were appropriately treated on scene, in 6.3% the outcome was fatal and 1.3% of calls were false reports of emergencies. Results of the study show that in the majority of cases the mean response time to the distance of more than 15 km was 16.5 to 27.3 minutes with statistical dispersion 20.60. The one-sample t-test shows statistically significant differences in response times of EMSK in relation to the international standards (p=0.004). In emergencies with fatal outcomes the response time of EMSK was 12.0 13.5 minutes. Discussion and conclusions: Results of the study show that the mean response times to the scene of incident in the distance of more than 15.km from EMSK and 75 km from the nearest hospital exceeds the international standards by nearly 50%. Consequently, the emergency patients who should be treated within the first 14minutes have little or no chance of survival. One of the solutions in cases of cardiac arrest would be the use of automated defibrillators by laymen. The results obtained present a good basis for further study in the filedIzhodišča: Dostopni čas v predbolnišnični obravnavi nujnih stanj, tj. čas od začetka sprejema nujnega klica do prihoda intervencijske ekipe nujne medicinske pomoči do pacienta na kraju dogodka, pomembno vpliva na ugoden izid nujne intervencije. Uveljavljeni mednarodni standardi priporočajo dostopničas do 7 minut v urbanem okolju in do 14 minut na periferiji v najmanj 90% izpeljanih intervencij. Namen: Namen članka je prikazati dostopne čase službe Nujne medicinske pomoči v Kočevju in jih primerjati s priporočenimi mednarodnimi smernicami. Metode: Podatki v raziskavi so bili zbrani s kvantitativno metodo zbiranja podatkov, z naključno izbranim vzorcem vseh nujnih intervencij za časovno obdobje treh mesecev v letu 2009. Vseh obravnavanih nujnih intervencij, ki so bile zabeležene v dispečerski knjigi, je bilo v tem obdobju osemdeset. Nujne intervencije smo razdelili glede na oddaljenost od Nujne medicinske pomoči Kočevje in najbližje bolnišnice v tri skupine. Spremljali smo dostopni in intervencijski čas pri nujnih stanjih, oddaljenih od Nujne medicinske pomoči Kočevje od 15 km do 60 km in od najbližje bolnišnice od 60 km do 120 km, ter vrsto nujnega stanja in izid intervencije. Podatki, ki smo jih uporabili v raziskavi, so anonimni, analizirani iz dispečerske knjige, ki je shranjena v arhivu Nujne medicinske pomoči Kočevje. Podatke smo statistično obdelali s programom SPSS, pri čemer smo za merjene spremenljivke uporabili opisno statistiko. Statistično pomembne razlike v povprečnem dostopnem času glede na priporočene mednarodne smernice smo ugotavljali s t-testom enega vzorca in razlike v povprečnem dostopnem času glede na preživetje s t-testom za neodvisne vzorce. Rezultati: V obdobju, izbranem za obravnavo, je bilo 67,1 % internističnih intervencij in 32,9% intervencij zaradi poškodbe. Najpogostejši izid intervencije (75,9 %) je pacient, prepeljan na zdravljenje v bolnišnico, v 16,5 % gre za izboljšanje zdravstvenega stanja pacienta na kraju samem. Izid intervencije s smrtjo je zabeležen v 6,3 % in lažni klic, kjer nujnega dogodka ni bilo, v 1,3 %. Rezultati raziskave so pokazali, da je pri urgentnih stanjih pri oddaljenosti od službe nujne medicinske pomoči 15 km in več povprečni dostopni čas znašal 16,5-27,3 minute in razpršenost podatkov 20,60. Rezultati t-testa enega vzorca so pokazali statistično pomembne razlike med izmerjenim povprečnim časom Nujne medicinske pomoči Kočevje in mednarodno priporočenim časom (p = 0,004). V primeru smrti so bili reševalci Nujne medicinske pomoči Kočevje na kraju nujnega dogodka v 12,0 13,5 minute. Diskusija in zaključki: Rezultati raziskave so pokazali, da je povprečni dostopni čas do nujnih stanj pri oddaljenosti 15 km in več od Nujne medicinske pomoči Kočevje in 75 km in več od najbližje bolnišnice skoraj za polovico nad skrajnimi priporočenimi mednarodnimi smernicami. Glede na ugotovljene rezultate povprečnega dostopnega časa v naši raziskavi je pri urgentnih stanjih, pri katerih je zgornja časovna meja intervencije 14 minut, možnost preživetja minimalna ali pa je sploh ni. Ena izmed možnih rešitev pri zastoju srca je uporaba avtomatskega defibrilatorja s strani laikov. Dobljeni rezultati predstavljajo izhodišča nadaljnjim raziskavamTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije