2018 KB0 KB201520252023Toporišič, TomažVojevec, Jaka A.številka:1letnik:11str. 54-77, 78-103DOI:10.51937/Amfiteater-2023-1/54-77DOI:10.51937/Amfiteater-2023-1/78-103COBISSID_HOST:157517315ISSN:1855-4539URN:URN:NBN:SI:doc-BQCI1PX8enslSlovenski gledališki inštitutAmfiteater (Ljubljana)contemporary Slovenian dramacontemporary Slovenian theatreDušan JovanovićMatjaž ZupančičMilan Jesihpost-mimetic artpostmimetična umetnostredramatisationredramatizacijasodobna slovenska dramasodobno slovensko gledališčeDekonstrukcije nasprotja med reprezentacijo in prezentacijo od neoavantgarde do pomilenija| od Pupilije, Jesiha in Jovanovića do Zupančiča, Živadinova, Frljića, Semenič in Divjaka|The essay focuses on selected examples of the deconstruction of the opposition between representation and presentation, characteristic of post-mimetic art from the neo-avant- garde to the post-millennium. It discusses the authors who have been deconstructing the concept of drama and inventing new forms of redramatisation and post-dramatic intermediality from the 1960s to the present day. Despite persistently creating disrup- tions in the fictional textual cosmos, particular authors – such as Peter Handke in Offend- ing the Audience, the group Pupilija Ferkeverk in Pupilija, Papa Pupilo and the Pupilceks, Dušan Jovanović in Monument G and Play a Tumour in the Head and Air Pollution, Milan Jesih in Limits and The Bitter Fruits of Justice, Matjaž Zupančič in The Corridor and other plays, Dragan Živadinov and his team in Supremat and other farewell rituals, Oliver Frljić in Damned be the Traitor of His Homeland, Simona Semenić in 1981, and Žiga Divjak and Katarina Morano in various projects – establish a strong process of redramatisation in their theatrical texts and performances. It is as if, alongside the deconstruction of drama, they inject dramatic and theatrical elements into the post-dramatic process of staging and writing. Thus, post-mimetic art coexists with pre-mimetic art, as this “stripping down” of the representativity of drama led to the establishment of fictionRazprava se ukvarja z izbranimi primeri dekonstrukcij nasprotja med reprezentacijo in prezentacijo, značilnimi za postmimetično, od neoavantgarde do postmilenija. Sledi avtorjem, ki od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes dekonstruirajo dramsko ter izumljajo nove oblike redramatizacij in postdramskega medmedijskega prepleta. Avtorji, kot so Peter Handke v Zmerjanju občinstva, skupina Pupilija Ferkeverk v Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, Dušan Jovanović v Spomeniku G in Igrajte tumor v glavi, Milan Jesih v Limitah in Grenkih sadežih pravice, Matjaž Zupančič v Hodniku in drugih igrah, Dragan Živadinov in njegove ekipe v Obredih poslavljanja, Oliver Frljić v Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, Simona Semenič v 1981 ter Žiga Divjak in Katarina Morano v različnih projektih – čeprav vztrajno ustvarjajo motnje v fikcijskem besedilnem kozmosu – v gledaliških tekstih in predstavah - performansih vzpostavljajo močan proces redramatizacije, intenzivnih zapletov in razpletov. Kot da bi hkrati z dekonstrukcijo dramskega vbrizgali v postdramski proces uprizarjanja in pisave dramsko in dramatično. Postmimetično tako soobstaja s predmimetičnim, »slečenje« reprezentacije drame privede do vzpostavljanja fikcijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)