544 KB38 KB200820252018Bolle, Nikaletnik:17str. 8-16številka:supl. 1ISSN:1580-9315COBISSID_HOST:2465641URN:URN:NBN:SI:doc-BM6K6BKAslUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)chronic paincilji rehabilitacijeclinical psychologycognitive behavioral therapycognitivna-vedenjska terapijaGoalsklinična psihologijakronična bolečinarehabilitacijaRehabilitationrehabilitation goalsvocational rehabilitationTeoretična podlaga določanja ciljev v rehabilitaciji| Theoretical foundation of rehabilitation goal setting|Background: If rehabilitation medicine is to compete against other clinically-scientific disciplines, the goal setting in rehabilitation must be grounded in theory. Authors report that often in clinical practice, goals are set in beliefs and not theory. We present clear professional terminology in rehabilitation goal setting and list several valid psychological theories that can be used transdisciplinary. The aim of the article is to present rehabilitation goal setting through an example of theoretical basis for clinical psychology work with chronic non-cancerous pain patients in an interdicsiplinary programme. Method: We searched the EBSCO database for keywords "chronic pain" AND "goal setting" AND ("clinical psychology" or "cognitive-behavioral therapy") for journal articles explicitly naming goal setting and its theoretical underpinnings for chronic pain treatment in the field of clinical psychology. Results: Search in the EBSCO database returned two journal articles explicating the process of theoretical basis for for chronic pain treatment in the field of clinical psychology. Because of this scarcity of literature, we broadened our search post hoc, searching for literature that only implicitly focuses on our topic of interest. A literature review reveals the biopsychosocial model of chronic pain to be paradigmatic in the field of clinical psychology and is tied to cognitive-behavioural therapy. In an interdisciplinary environment it is recommended to use a more sophisticated model of stress-appraisal-coping of pain. In URI-Soča we use this model to inform a cognitive-behavioural therapy programme and its goals. Conclusions: Research in the field of theoretical basis for goal setting in chronic pain treatment in the field of clinical psychology is relatively undeveloped. Clinical practice, informed by a valid theoretical background, is a sound basis for health (co)worker and patient to build tangible, sensible and efficient rehabilitationIzhodišča: Če hoče biti rehabilitacijska medicina konkurenčna ostalim klinično-znanstvenim disciplinam, morajo biti cilji, ki se določajo v klinični praksi, osnovani na veljavni teoretični podlagi. Cilji so v praksi pogosto določeni na osnovi dosedanje prakse in ne teorije. V članku predstavljamo jasno strokovno terminologijo postavljanja ciljev v rehabilitaciji ter navajamo več veljavnih psiholoških teorij, ki so pri postavljanju ciljev uporabne transdisciplinarno. Namen članka je predstaviti proces postavljanja ciljev preko primera teoretske podlage klinično-psihološke obravnave pacientov s kronično nerakavo bolečino znotraj interdisciplinarnega programa. Metoda: V podatkovni bazi EBSCO smo s ključnimi besedami "chronic pain" AND "goal setting" AND ("clinical psychology" OR "CBT or cognitive-behavioral therapy") iskali članke, ki se nanašajo na teoretično podlago postavljanja ciljev pri obravnavi pacientov s kronično nerakavo bolečino v okviru klinične psihologije. Rezultati: V podatkovni bazi smo našli 2 članka, ki opredeljujeta proces opredelitve teoretične podlage postavljanja ciljev pri obravnavi pacientov s kronično nerakavo bolečino v okviru klinične psihologije. Iskanje smo zato naknadno razširili tudi na literaturo, ki teoretično podlago določanja ciljev pri tovrstni obravnavi obravnava bolj implicitno. Paradigmatski model klinično-psihološke obravnave pacientov s kronično nerakavo bolečino je biopsihosocialni model kronične bolečine; v okviru klinično-psihološke obravnave pa je ustrezna uporaba psihoterapevtske modalitete vedenjsko-kognitivne terapije. V interdisciplinarnem okolju pa je bolj smiselna uporaba za kronično bolečino prirejenega in bolj sofisticiranega modela kronične bolečine stres-ocena-spoprijemanje. V URI-Soča smo s pomočjo tega modela priredili program vedenjsko-kognitivne terapije za kronično nerakavo bolečino z določenimi cilji, ki so vezani na veljavne teorije. Zaključki: Raziskovanje na področju teoretske podlage določanja ciljev znotraj klinično-psihološke obravnave pacientov s kronično nerakavo bolečino v interdisciplinarnem okolju je razmeroma nerazvito. Klinično delo, ki je informirano z veljavnim teoretskim ozadjem, lahko stoji na trdnih temeljih, na podlagi katerih lahko zdravstveni (so)delavec in pacient gradita oprijemljivo, smiselno in predvsem učinkovito rehabilitacijoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča