61 KB170 KB46 KB196520252007Filipovič Hrast, Mašaštevilka:1/2letnik:44str. 298-316ISSN:0040-3598COBISSID:26128733URN:URN:NBN:SI:doc-BI4IV0FYslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaDružbena omrežjaNeighbourhoodNeighbourhood relationsOlder peopleSocial networkssosedska pomočSosedski odnosiSoseskaStarostnikiProstorska determiniranost omrežij starejših in vloga sosedov v časovni perspektivi|In times of globalization and increasing individualisation the decreasing importance of local community is often debated. The neighbourhood is supposed to become less important as a source of social ties. At that the elderly are the group on which these trends would have the most negative impact, as they are more oriented on their immediate environment due to lower mobility. In the article we discuss what is the evaluation of elderly of their neighbourhood, the role of neighbours in their social support networks and the changes in time. At that we observe the neighbourhood as a potential actor in community care. We base our analysis on a non-representative sample of a smaller study, while putting them in the context of a larger representative study. The results indicate that the importance of neighbourhood is decreasing and that the neighbours are less often the source of various types of social support. This trend can be seen in both observed generations (middleaged and elderly). However, the difference between generations is present and indicates higher importance of neighbours for the elderly. The neighbourhood still presents (although limited) source of community care and source of ontological securityV času naraščajoče globalizacije in individualizacije je veliko govora o zmanjševanju pomena lokalne skupnosti, soseske kot osnove za povezovanje med ljudmi. Pri tem starejši ljudje izstopajo kot skupina, na katero naj bi ti trendi še posebej negativno vplivali, saj so zaradi manjše mobilnosti v stikih bolj omejeni na neposredno okolje - sosesko. V članku tako ugotavljamo, kakšen je odnos starejših do soseske pri nas, kakšna je vloga sosedov v njihovem omrežju ter kakšne spremembe se kažejo v času. O trendih sklepamo na podlagi manjše raziskave, opravljene na nereprezentativnem vzorcu, ter te sklepe umeščamo v kontekst analiz, opravljenih na reprezentativnem vzorcu. Pri tem nas soseska zanima tudi z vidika akterja skupnostne skrbi. Rezultati, predstavljeni v članku, kažejo na to, da se pomen soseske zmanjšuje ter da sosedje v vedno manjši meri nudijo različne tipe pomoči in opore. Ta trend je viden pri obeh opazovanih generacijah (srednja in starejša), čeprav obstaja med njima razlika, ki kaže na večji pomen sosedov v vsakdanjem življenju starejših ljudi. Vendar za starejše soseska še vedno predstavlja vir (čeprav omejen) skupnostne skrbi in daje občutek ontološke varnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede