38 KB503 KB32 KB194820252010Tivadar, Hotimirštevilka:1letnik:58str. 105-116ISSN:0350-6894COBISSID:41941090URN:URN:NBN:SI:doc-BHCJ5UO8slSlavistično društvo SlovenijeSlavistična revija21.st.fonetikagovorjeni jezikjezikovna normaknjižni jezikmedijski jezikphoneticssamoglasnikiSloveneslovenščinastandard languageNormativni vidik slovenščine v 3. tisočletju - knjižna slovenščina med realnostjo in idealnostjo|The Slovene (standard) language is often considered by both the expert community and lay public to be a difficult code to acquire, presenting considerable difficulties for speakers of various dialects, which is also stated in Toporišič's Slovene grammar. On the other hand, it is also belived -probaly due to its presumed inconsistency and difficulty - to be losing its prestige. The analysis of its vowels, which is presented in the article, demonstrates just the opposite, i.e., the uniform standard language fulfills its function in the ideal form in practice witout regard ti the dialectal diversity of its speakersSlovenski (knjižni jezik je v strokovni in laični javnosti pogosto predstavljen kot težko naučljiv in težaven jezikovni kod, ki dela pripadnikom različnih narečij precejšnje težave, kar je bilo tudi zapisano v Toporišičevi slovnici. Na drugi strani pa naj bi (verjetno tudi zaradi domnevne neenotnosti in težavnosti) izgubljali na svoji prestižnosti. Analiza samoglasnikov, ki jo bomo predstavili v tem članku, nam dokazuje ravno nasprotno - enotni knjižni jezik opavlja svojo funkcijo v realni idelani podobi in se pri tem ne ozira niti na narečno različnost govorcevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije