2219 KB52 KB196520252016Deželan, TomažRakar, Tatjanaštevilka:2letnik:53str. 449-468, 566ISSN:0040-3598COBISSID:33995357URN:URN:NBN:SI:doc-B9BYU2P7slVisoka šola za politične vedeTeorija in praksaCivil societyCivilna družbaConnectionopolnomočenjeOrganizacijeOrganizationsPovezanostSloveniaSlovenijaOpolnomočenje civilnodružbenih organizacij v Sloveniji|On the basis of civil society research in Slovenia, the authors analyse the empowerment of civil society organisations as carriers of civil dialogue. The analysis shows that in Slovenia civil society organisations have general support from the government and that they are invited to participate in the preparation of policies, yet their actual role and contribution to social welfare and cohesion is disregarded. Slovenia is still in the process forming the structure for the actual implementation of civil dialogue and shows a clear discrepancy between the activity (and scope) of civil society and its influence within society and towards the state. The analysis shows that in Slovenia the relationship between civil society organisations and the state can be placed in the model of "separate autonomy", characterised by low government financing and the moderate autonomy of civil society organisations as well as a low level of communication and contacts between civil society organisations and the state. Hence, the conclusion is that the level of the civil society sector's empowerment in Slovenia is relatively lowV članku na podlagi podatkov raziskav civilne družbe v Sloveniji analiziramo stanje opolnomočenosti civilnodružbenih organizacij kot nosilk civilnega dialoga. Izsledki za Slovenijo kažejo, da imajo civilnodružbene organizacije sicer načelno podporo vlade, so tudi povabljene k pripravi politik, kljub temu pa sta njihova dejanska vloga in njihov prispevek k družbeni blaginji in koheziji spregledana. Slovenija je še vedno v fazi oblikovanja zametka strukture za dejansko izvajanje civilnega dialoga ter kaže jasno razhajanje med aktivnostjo (in obsegom) civilne družbe in njenim vplivom v družbi in državi. Na podlagi izvedene analize odnos med državo in civilno družbo v Sloveniji umeščamo v model "ločene avtonomnosti", za katerega so značilne nizka stopnja državnega financiranja, srednja stopnja avtonomije organizacij civilne družbe ter nizka stopnja komunikacije in stikov med organizacijami civilne družbe in državo. Na podlagi tega zaključujemo, da je stopnja opolnomočenosti sektorja civilne družbe v Sloveniji nizkaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede