389 KB59 KB199420242004Luthar, Bredaletnik:11številka:pos.str. 107-124ISSN:1318-3222COBISSID:23331933URN:URN:NBN:SI:doc-B7MP9IVCslEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)authoritydružbeno vedenjenadzoroblastpotrošništvopotrošnjapovpraševanjesocial psychologysocialna psihologijavrednoteNakupovanje in nadzorovanje| fenomen "Trst"|Among the strongest individual memories of life in state-socialism was the lack of desired goods, the culture of shortages, and the "dictatorship" over needs. With the gradual opening of the border between Italy and Yugoslavia after 1955, shopping trips to Italy became regular social events and cultural phenomena. The article analyzes the formal properties of the cultural and communicative practices of "going shopping to Trieste" and draws on personal memories of former shoppers. It explores social experiences of a culture of shortages, the symbolic value and public meaning of goods, the system of interaction between border officials and shoppers/smugglers, gender divisions, and ethnic and class differentiation involved in shopping expeditions. The article treats everyday life as a critical arena for the communicative construction, reproduction and transformation of power, and elaborates on resistance strategies as a metaphor for power relations and surveillance at the level of everyday life in socialismMed ključnimi osebnimi spomini na socializem je spomin na kulturo pomanjkanja,na nezadovoljeno hrepenenje po želenem in nedostopnem blagu, torej na "diktaturo nad potrebami". Ko se je meja med Italijo in Jugoslavijo začela leta 1955 po nekaj letih hermetične zaprtosti postopoma odpirati, so postali nakupovalni izleti ljudi iz dežele "diktature nad potrebami" v Trst pogosti in stalni sezonski družbeni dogodki ter kulturni fenomen. Članek analizira formalne značilnosti kulturne in komunikativne prakse "nakupovanja v Trstu" in se pri tem opira na osebne spomine nakupovalcev. Ukvarja se z družbenim izkustvom kulture pomanjkanja, simbolno vrednostjo in javnim pomenom blaga, različnimi praksami pridobivanja materialnih artefaktov, sistemi interakcije med nakupovalci/tihotapci in cariniki ter spolnimi, etničnimi in razrednimi razlikami, ki so se konstituirale, reproducirale in preoblikovale v praksi nakupovanja. Članek obravnava vsakdan kot ključni prostor reprodukcije moči in analizira strategije upora kot metafore za odnose moči in nadzorovanja vsakdana v socializmuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM