72 KB3001 KB70 KB197820252001Vrečko, Janezletnik:24številka:pos.str. 71-94ISSN:0351-1189COBISSID:17047906URN:URN:NBN:SI:doc-B6XGLHRQslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostHomer: IliadaPrešeren, France, 1800-1849Prešeren, France: Krst pri Saviciprimerjalne študijeSlovene literatureslovenska književnoststarogrška književnostJavno in zasebno v Iliadi in Krstu pri Savici|The public and the private in the Iliad and The Baptism on the Savica. - The paper discusses the pagan concept of eternity, comparing it to the Christian notion, and stresses elements of the public and the private in the romantic poem The Baptism on the Savica by France Prešeren (1800-1849) and then turns to its hero Črtomir's mystical vision. The poet highlights it by using three typical elements of any mystical experience: light, silence and the discovery of home. Following the experience, Črtomir's "Bog" (God) is no longer "beg" (escape) and "nebo" (heaven) no longer "ne-bo" (something that will never come to be). Early Christian mysticism once again bound Črtomir to his pogan traditions, at the same time enabling him to go betond his narrow, native limits and give himself to all people of good willRazprava izpostavi pogansko pojmovanje večnosti in ga primerja s krščanskim, poudari elemente javnega in zasebnega v Krstu in se na koncu posveti Črtomirovemu mističnemu videnju. Penik ga posebej poudari s tremi tipičnimi elementi slehernega mističnega soživetja: s svetlobo, z molkom in z odkritjem doma. Po tem doživetju za Črtomira bog ni več beg in nebo ne več ne-bo. Zgodnjekrščanska mistika je Črtomira znova zvezala z njegovim poganskim izročilom, hkrati pa mu omogočila preseči ozke domačijske meje in se predati vsem ljudem dobre voljeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia