528 KB32 KB195520252000Mańczak, Witoldštevilka:1letnik:40str. 173-184ISSN:0024-3922COBISSID:14627682URN:URN:NBN:SI:doc-AZI9MI5VfrUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)linguisticslingvistikateorija naravnostiCritique de la "Natürlichkeitstheorie": "Natürlichkeit" ou fréquence?|Avtor nasprotuje teoriji W. Mayerthalerja, predstavljeni v knjigi Morphologische Natürlichkeit, da je namreč ugotavljanje pogostnosti nekega jezikovnega pojava za opis strukture jezika brez vrednosti: v vseh primerih, ki jih avstrijski jezikoslovec navaja, je odločilni dejavnik ravno pogostnost in ne označenost ali neoznačenost. Nadalje govori avtor o svoji vlogi pri študiju frekventnosti v jeziku in jo zgoščuje v teh postavkah: 1. v jeziku vlada zakonitost, da so bolj rabljene jezikovne prvine bolj odporne do sprememb kot manj rabljene; 2. frekvenca je lahko vzrok za nepravilni fonetični razvoj; 3. bolj rabljene jezikovne prvine kažejo več razlik od manj rabljenih; raba več leksemov (npr. pri glagolu) je samo poseben primer tega pravila, saj ne gre za polnenje "praznih predalov". Pogostnost rabe in ne Natürlichkeit ima v jeziku bitno vlogoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta