1848 KB266 KB200720222020Pečar, Janja1 spletni vir (1 datoteka PDF (76 str.))letnik:29številka:3ISSN:1318-1920COBISSID:34780675COBISSID:36382208ISBN:978-961-6839-47-1URN:URN:NBN:SI:doc-AYCUYXF4slUrad RS za makroekonomske analize in razvojDelovni zvezki - Zavod RS za makroekonomske analize in razvojciljikakovost življenjakazalnikirazvojne regijeregijeregionalni razvojCilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021-2027|Delovni zvezek predstavlja cilje regionalne politike v obdobju 2021-2027 opredeljene v dokumentu Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike ter strateška izhodišča prostorskega razvoja za pripravo regionalnih razvojnih programov 2021-2027 (2019) in analizo kazalnikov za spremljanje teh ciljev. Cilji so, kljub COVID-19 krizi, še vedno aktualni. Pri cilju dvig kakovosti življenja v vseh regijah, kazalniki kakovosti življenja najpogosteje presegajo slovensko povprečje v osrednjeslovenski, gorenjski in koroški regiji. Pri cilju razvojno dohitevanje evropskih regij, kohezijska regija vzhodna Slovenija zaostaja za povprečjem slovenskih, madžarskih in hrvaških regij, ki jo obkrožajo, medtem ko je kohezijska regija zahodna Slovenija bolj razvita od povprečja slovenskih, avstrijskih in hrvaških regij, ki jo obkrožajo. Pri cilju zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik izstopata predvsem osrednjeslovenska v pozitivno smer, kjer je vrednost indeksa razvojne ogroženosti (IRO) najnižja in pomurska v negativno smer, Kjer je vrednost IRO najvišja. Obmejna problemska območja pa zaostajajo v razvoju že desetletja. Pri doseganju cilja mednarodnega medregionalnega razvojnega povezovanja in sodelovanja so najuspešnejše goriška, obalno-kraška in pomurska regija, ki so obenem tudi obmejne regije z daljšo tradicijo in bogatimi izkušnjami vključevanja v čezmejne projekteTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrad RS za makroekonomske analize in razvoj