249 KB53 KB199220252023Rolka, Malwinaštevilka:124/125letnik:32str. 169-190DOI:10.32022/PHI32.2023.124-125.7ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:162073859URN:URN:NBN:SI:doc-AR3EJQ5DenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)dialecticsdialektikadissimulationpretvarjanjereflectionrefleksijaromantic ironyromantična ironijaBetween philosophy and literature| Friedrich Schlegel’s concept of romantic irony in Fragments and in Lucinde|Pojem romantične ironije, kakor ga je razgrnil Friedrich Schlegel, je eden izmed najvplivnejših in najproduktivnejših elementov jenske romantike, ki vse do dandanašnji zbuja zanimanje raziskovalcev nemške kulture na prelomu 18. in 19. stoletja. Znotraj tovrstnih študij večina strokovnjakov poudarja Fragmente, ki jih je filozof objavljal med letoma 1797 in 1800, medtem ko Schleglov kontroverzni roman Lucinde iz leta 1799 potiskajo na obrobje svojih refleksij. Čeprav akademska sfera Lucinde ne ceni dovolj, naj bi roman, po svojih temeljnih predpostavkah, predstavljal vajo tako v teoriji kakor v praksi ironije. Glede na to skušam v pričujočem članku Schleglov prelomni pojem rekonstruirati tako, da upoštevam oba navedena vira. Znotraj analize se osredotočam na ideje pretvarjanja, dialektike in refleksije: gre za tri deskriptivne kategorije, ki navsezadnje utemeljujejo inovativni značaj schleglovskega videnja ironijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko