69 KB2829 KB66 KB196520252000Mlinar, Zdravkoštevilka:3letnik:37str. 413-436ISSN:0040-3598COBISSID:19948125URN:URN:NBN:SI:doc-APE9A47TslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaglokalizacijalocal governmentlokalizemlokalna samoupravalokalna upravaprostorska sociologijaSloveniaSlovenian IstriaSlovenijaSlovenska Istrasociologijasociologyteritorialna razdelitev"Glokalizacija" ali getoizacija lokalne demokracije?| Koper, Slovenska Istra in država|In the time when people in local and regional units of developed countries as co-responsible increasingly take part in solving national and global social issues, the legal order of Slovenian state spatially and substantively limits their role to narrow local affairs. But "purely local" affairs are in decline and considering that the size of the municipalities was reduced, this implies the impowerishment of the local self-government. Thus what is happening within the territoral organization of the Slovenian state seems to be getoization, a kind of exclusion, rather than glocalization, i. e. broadening and enrichment of local democracy. Today, with broadening accessibility, new possibilities for direct involvement are opening up. However, in Slovenia a pronounced separation of direct and representative democracy has been established which does not fit the information age. In this context, the background of the conflict which appeared due to the demand of the constitutional court to (sub-)divide the municipality of Koper, becomes more understandable. At the same time, the present changes in the area of Slovenian Istria reveals how the obsolete state-centric mentality, which was the starting point of the weakenning all narrower territorial units in order to strenghten the unity of the country as a whole vis a vis the potential external threat, absurdly perverts into its oppositionV času, ko se ljudje v lokalnih in regionalnih enotah razvitih držav kot so-odgovorni vse bolj vključujejo tudi v reševanje nacionalnih in globalno-družbenih vprašanj, pravni red slovenske države prostorsko in vsebinsko zamejuje njihovo vlogo na ozko lokalne zadeve. Ker pa je "čisto" lokalnih zadev vse manj in se z delitvijo prejšnjih občin na več manjših še povečuje njihova zamejenost, to pomeni izhodišče za vse večje siromašenje lokalne samouprave. V okviru teritorialne organizacije slovenske države imamo torej bolj opravka z "getoizacijo", nekakšnim izprtjem, kot z "glokalizacijo",tj. razširjanjem in bogatitvijo lokalne demokracije. Danes se odpirajo nove možnosti za vključevanje ljudi z razširjanjem dostopnosti in z "neposrednostjo na daljavo". V Sloveniji pa gre za poudarjeno ločevanje med neposredno in predstavniško demokracijo, kakršno ne sodi v informacijsko dobo. V tem smislu postane razumljivejše ozadje konflikta, do katerega je prišlo v zvezi z zahtevo po razdelitvi koprske občine. Hkrati pa nam sedanje dogajanje na območju Slovenske Istre razkriva, kako se preživela državocentrična miselnost, na podlagi katere so oslabili vse ožje teritorialne enote, da bi utrdili državo kot celoto in jo ubranili pred zunanjo ogroženostjo, absurdno sprevrača v nasprotnoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia