309 KB0 KB196520252024Tekavčič Veber, Marušaštevilka:1letnik:61str. 7-40, 241ISSN:0040-3598DOI:10.51936/tip.61.1.7COBISSID_HOST:192798723URN:URN:NBN:SI:doc-ANEMGE1CenFakulteta za družbene vedeTeorija in praksaArabsko-izraelski sporerga omnes (partes)international law of armed conflictJudovsko-arabski odnosiMednarodni odnosiMednarodno pravomednarodno pravo oboroženih spopadovnedržavni akterjinon-state actorsodgovornostPalestinaPalestinepravica do samoobrambepravica narodov do samoodločberesponsibilitythe right of peoples to self-determinationthe right of self-defencePalestinsko-izraelski konflikt| mednarodno pravo - quo vadis?|The Palestinian-Israeli conflict raises several pertinent international legal questions that are analysed in the paper from the perspective of the right of peoples to self-determination, the prohibition of the use of force (jus ad bellum), the law of armed conflict (jus in bello), rules governing individual criminal responsibility and state responsibility (jus post bellum), and rules governing obligations of the international community. Understanding these areas of law is essential for determining the potential responsibility of the various actors involved and simultaneously also discloses two aspects of modern international law. On one hand, situations of the use of force by non-state actors require careful analysis and raise a number of questions to which "state sovereignty-centred" international law provides no clear-cut answers. On the other hand, deriving from the erga omnes (partes) nature of some obligations, there is growing recognition that all states in the international community are entitled to respond and invoke the responsibility of wrongdoing states in such situations. The paper concludes, however, that in the absence of political will, the selectivity of implementation remains a fundamental weakness of international lawPalestinsko-izraelski konflikt odpira številna mednarodnopravna vprašanja, ki so v prispevku analizirana z vidika pravice narodov do samoodločbe, prepovedi uporabe sile (jus ad bellum), mednarodnega prava oboroženih spopadov (jus in bello), pravil za ugotavljanje individualne odgovornosti in odgovornosti držav (jus post bellum) ter obveznosti mednarodne skupnosti pri odzivanju na grobe kršitve mednarodnega prava. Razumevanje teh pravil je nujno za ugotavljanje morebitne odgovornosti različnih akterjev, poleg tega pa razkriva dva vidika modernega mednarodnega prava. Na eni strani situacije uporabe sile nedržavnih akterjev tako z vidika jus ad bellum kot jus in bello terjajo poglobljeno analizo in odpirajo številna vprašanja, na katere "na državno suverenost" osredinjeno mednarodno pravo nima enoznačnih odgovorov. Po drugi strani pa se s pripoznanjem erga omnes (partes) narave nekaterih obveznosti iz področja prava človekovih pravic ter oboroženih spopadov, vse bolj utemeljuje prepričanje, da se vse države v mednarodni skupnosti lahko odzivajo na najhujše kršitve mednarodnega prava in uveljavljajo odgovornost zadevne države. Vendar pa prispevek zaključi, da selektivnost implementacije ob odsotnosti politične volje ostaja temeljna pomanjkljivost mednarodnega prava, za katero se zdi, da jo bo težko premostiloTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede