400 KB71 KB201520252020Saro, AnneliToome, Hedi-Liisštevilka:1letnik:8str. 150-181ISSN:1855-4539ISSN:1855-850XCOBISSID:239685632COBISSID:249943040URN:URN:NBN:SI:DOC-A16ZWF0JenslAkademija za gledališče, radio, film in televizijoDruštvo gledaliških kritikov in teatrologov SlovenijeAmfiteater (Ljubljana)amateur theatrechallenges of amateurscultural policyEstonian theatreestonsko gledališčeizzivi amaterjevkulturna politikaljubiteljsko gledališčeSTEPIzzivi polja ljubiteljskega gledališča v Estoniji| The challenges of the Estonian amateur theatre field|The article aims to present the first results of the first phase of the amateur theatre study conducted throughout Estonia in 2019 and to compare the results with the field of professional theatre. The article is divided into four parts. First, the authors introduce the methodology of the research. In the second part, they give a statistical overview of Estonian amateur theatre. After that, they compare the political strategies implemented in professional and amateur theatres. Finally, they introduce the biggest challenges of amateur groups and potential solutions. Out of approximately 200 adult amateur theatres, 85 (43%) answered the questionnaire. Of those Estonian amateur theatres responding, 39% is a part of a larger organisation, usually a local cultural house. A few (29%) operate as NGOs, or they have no legal status (28%). 65% of the theatres receive regular funding, but many of them and almost all the others apply for project-based funding also. The most important funding body is local municipalities, which support 79% of the theatres. The highest cost items are transport and workshops. Estonian amateur theatres produce mostly spoken theatre. Festivals play a crucial role in the amateur theatre field, and most of the theatres attend festivals regularly. The three most significant challenges of amateurs are related to membership issues, repertoire and fundingCilj članka je predstaviti začetne rezultate prve faze raziskave ljubiteljskega gledališča, ki smo jo leta 2019 izvedli po vsej Estoniji, in jih primerjati s področjem profesionalnega gledališča. Članek je sestavljen iz štirih delov. Najprej predstavimo metodologijo raziskave. V drugem delu je podan statistični pregled estonskega ljubiteljskega gledališča. Sledi primerjava političnih strategij, ki se izvajajo na področju profesionalnega in ljubiteljskega gledališča. Na koncu so predstavljeni največji izzivi ljubiteljskih skupin in mogoče rešitve. Od približno 200 ljubiteljskih gledališč, v katerih delujejo odrasli, jih je naš vprašalnik izpolnilo 85 (43 %). Izkazalo se je, da je 39 % gledališč del večjih organizacij, običajno lokalnih kulturnih domov. Nekaj manj (29 %) jih deluje kot nevladne organizacije ali pravnega statusa nimajo (28 %). Redno je financiranih 65 % gledališč, vendar se mnoga izmed njih prijavljajo tudi za projektno financiranje, tako kot skoraj vsa preostala. Najpomembnejši vir financiranja so lokalne občine, ki podpirajo 79 % gledališč. Največ stroškov imajo s prevozi in delavnicami. Večino produkcije na estonski ljubiteljski gledališki sceni predstavlja govorjeno gledališče. Zelo pomembno vlogo na ljubiteljskem gledališkem področju igrajo festivali, ki se jih večina gledališč redno udeležuje. Trije največji izzivi amaterjev so povezani s člansko problematiko, repertoarjem in financiranjemTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)