357 KB55 KB199420242014Mance, Borisletnik:21str. S23-S40, S131številka:supl.ISSN:1318-3222COBISSID:519423URN:URN:NBN:SI:doc-9S548QHVslEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)communicationdružbena omrežjakomuniciranjemass mediamnožični medijipolitična kampanjapolitična propagandasocialna omrežjaOd profesionalizma do "odmevne komore"| odnosi med novinarji in politiki na Twitterju|Studies of political communication on Twitter which focus on the relationships between politicians and journalists are rare; moreover, they neglect the importance of mutual retweeting (when politicians retweet messages of journalist and vice versa). This study examines these relations through the prism of mutual granting of relevance and communicative roles that are being taken over. Analysis of this relationship involves three methods: by network analysis we identify four communication samples regarding granting of relevance through retweeting among journalists and politicians: coalition, traditional, control and individual communication pattern. These are then combined with interviews done with key players that have been identified in these patterns. By analysing quantitatively the content of attributions to the original message, we investigate the nature that it reflects and categorise them by mediative, advocative, critical, entertaining or communitarian communicative roles that actors are undertaking. The study notes two distinct patterns regarding granting of relevance via Twitter: coalition pattern, in which the politicians of a certain party and journalists of certain media outlets form an alliance when granting relevance and exclude dissident actors which indicates a tendency towards a formation of "echo chamber". On the other hand, the survey also identifies a traditional pattern, which shows a marked absence of players of other political parties and mainstream print media in practices of such kind, reflecting the preservation of boundaries between the two groups. The survey also finds that the actors when retweeting assume intermediary roles and very rarely modify the content of the original messageRedka proučevanja političnega komuniciranja na Twitterju se osredinjajo na odnose med politiki in novinarji, a ne proučujejo primerov, v katerih politik retvita sporočilo novinarja in nasprotno. Pričujoča raziskava tovrstne odnose proučuje skozi optiko vzajemnega pripisovanja pomembnosti in sporočanjskih vlog, ki jih politiki in novinarji ob tem prevzemajo. Analiza odnosov zajema tri metode: z analizo omrežij ugotavljamo štiri vzorce pripisovanja pomembnosti na podlagi retvitanja med novinarji in politiki: koalicijskega, tradicionalnega, nadzornega in individualnega. Te nato kombiniramo z intervjuji z določenimi ključnimi akterji v omenjenih vzorcih. S kvantitativno metodo analize vsebine pripisov k izvornemu sporočilu ugotavljamo značaj, ki se kaže v njegovi vsebini, in jih razvrščamo glede na posredniško, zagovorniško, kritično, razvedrilno ali komunitaristično sporočanjsko vlogo, ki jo akterji ob tem prevzemajo. V raziskavi tako ugotavljamo dva izrazita vzorca pripisovanja pomembnosti na Twitterju: koalicijskega, v katerem politiki določene stranke in novinarji določenih medijev tvorijo zavezništvo in z izključevanjem drugače mislečih akterjev kažejo tendence "odmevne komore". Po drugi strani raziskava ugotavlja tudi tradicionalni vzorec, ki kaže na izrazito odsotnost akterjev drugih političnih strank in osrednjih tiskanih medijev pri tovrstni praksi, kar kaže na ohranjanje meja med skupinama. V raziskavi je bilo prav tako ugotovljeno, da akterji pri retvitanju prevzemajo posredniško vlogo in zelo redko spreminjajo vsebino izvornih sporočilTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM