309 KB0 KB201520252025Duka, SanitaZajec, Urškaštevilka:1letnik:13str. 262-281DOI:10.51937/Amfiteater-2025-1/262-281ISSN:1855-4539COBISSID_HOST:240680195URN:URN:NBN:SI:doc-9O7WW9LJen= University of Ljubljana PressAmfiteater (Ljubljana)constellationcreative colloborationflaner in flanerkaflâneur and flâneusegledališkost urbanega okoljakonstelacijalived experienceNaplesnarrative voiceNeapeljporosityporoznostpripovedni glasurban theatricalityustvarjalno sodelovanježiva izkušnjaFlânerie as a strategy| revolutionary ideas of avant-gardes in the co-authorship of Asja Lacis and Walter Benjamin|The article discusses the essay “Naples” (1925), co-authored by Asja Lacis (née Anna Liepina, married Lacis or Lace, 1891–1979) and Walter Benjamin (1892–1940). This case study reflects flânerie used as a creative strategy. The narrator, a figure of urban wandering and detached observation, was implemented by the co-authors stressing the differences in the interpretation by a man and a woman – flâneur and flâneuse. They portray Naples through contrasting perspectives: Benjamin, the philosopher, views the city as a system, examining its structures and categories, while Lacis, the theatre director, approaches it as a dynamic performance. This convergence of viewpoints creates a unique narrative voice. The article sheds light on the theatrical implications used in urban exploration and proves the input of Lacis by exploring parallels in her educational experience, creative works, letters and publications. Under the influence of collaboration with Lacis, Benjamin developed the signature philosophical style and initial impulse in this essay by introducing metaphors of porosity and constellation, later developed as concepts. The paper concludes that flânerie, used as a strategy of exploration and narration, integrates the vitality of lived experience with theatre and philosophy to inspire fresh perspectives on seeing and being in the world, thus embodying the revolutionary avant-garde pursuit of transcending boundaries, whether artistic, ideological or cultural and reinforcing its innovative and transformative intentTema članka je esej »Neapelj« orig. nem. »Neapel« – op. prev. (1925), ki je nastal v soavtorstvu Asje Lacis (roj. Anna Liepina, por. Lacis ali Lace, 1891–1979) in Walterja Benjamina (1892–1940). Gre za študijo primera, ki uporablja flanerstvo (fr. flânerie) kot strategijo pri ustvarjanju. Pripovedovalca, torej figuro pohajkovalca po mestu in oddaljenega opazovalca, sta soavtorja zasnovala tako, da pridejo do izraza razlike v interpretaciji s strani moškega in ženske – flanerja (fr. flâneur) in flanerke (fr. flâneuse). V eseju je Neapelj prikazan s protistavo dveh vidikov: filozof Benjamin mesto obravnava kot sistem ter pri tem preučuje njegove strukture in kategorije, gledališka režiserka Lacis pa na mesto gleda kot na dinamično predstavo. Pogleda se zlijeta v edinstven pripovedni glas. Članek osvetljuje pomen raziskovanja mest za gledališče, prispevke s strani Lacis pa dokazuje z raziskovanjem vzporednic iz njenega izobrazbenega ozadja, ustvarjalnih del, pisem in publikacij. Pod vplivom sodelovanja z Lacis je Benjamin razvil svoj značilni filozofski slog; zametke najdemo v tem eseju, saj je v njem uvedel metafori poroznosti in konstelacije, ki ju je pozneje razširil v koncepta. Članek se zaključi z ugotovitvijo, da flanerstvo kot strategija raziskovanja in pripovedovanja združuje vitalnost žive izkušnje z gledališčem in filozofijo, cilj pa je navdihniti sveže poglede na to, kako videti in bivati v svetu. Z drugimi besedami, utelešati revolucionarni cilj avantgard – preseganje umetniških, ideoloških oziroma kulturnih meja – ter jih s tem podpirati v njihovih inovativnih in transformativnih prizadevanjihTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)