{"?xml":{"@version":"1.0"},"edm:RDF":{"@xmlns:dc":"http://purl.org/dc/elements/1.1/","@xmlns:edm":"http://www.europeana.eu/schemas/edm/","@xmlns:wgs84_pos":"http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos","@xmlns:foaf":"http://xmlns.com/foaf/0.1/","@xmlns:rdaGr2":"http://rdvocab.info/ElementsGr2","@xmlns:oai":"http://www.openarchives.org/OAI/2.0/","@xmlns:owl":"http://www.w3.org/2002/07/owl#","@xmlns:rdf":"http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#","@xmlns:ore":"http://www.openarchives.org/ore/terms/","@xmlns:skos":"http://www.w3.org/2004/02/skos/core#","@xmlns:dcterms":"http://purl.org/dc/terms/","edm:WebResource":[{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-9O5TVYJU/9d57d997-b32f-4a0a-8310-6a7d34346d14/PDF","dcterms:extent":"225 KB"},{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-9O5TVYJU/81cde480-58de-42a7-b208-6bdfdd194e52/TEXT","dcterms:extent":"70 KB"}],"edm:TimeSpan":{"@rdf:about":"1994-2025","edm:begin":{"@xml:lang":"en","#text":"1994"},"edm:end":{"@xml:lang":"en","#text":"2025"}},"edm:ProvidedCHO":{"@rdf:about":"URN:NBN:SI:doc-9O5TVYJU","dcterms:isPartOf":[{"@rdf:resource":"https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-DN3Z0SCO"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Annales. Series historia et sociologia"}],"dcterms:issued":"2021","dc:creator":["Bojnec, Štefan","Mavrič, Alex","Ramšak, Andreja"],"dc:format":[{"@xml:lang":"sl","#text":"letnik:31"},{"@xml:lang":"sl","#text":"številka:4"},{"@xml:lang":"sl","#text":"str. 659-672"}],"dc:identifier":["DOI:10.19233/ASHS.2021.42","ISSN:1408-5348","COBISSID_HOST:92961027","URN:URN:NBN:SI:doc-9O5TVYJU"],"dc:language":"en","dc:publisher":[{"@xml:lang":"sl","#text":"Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambiente"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Societá storica del Litorale"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Zgodovinsko društvo za južno Primorsko"}],"dc:subject":[{"@xml:lang":"en","#text":"aquaculture"},{"@xml:lang":"en","#text":"fisheries"},{"@xml:lang":"en","#text":"fraud"},{"@xml:lang":"sl","#text":"javni interes"},{"@xml:lang":"sl","#text":"obalni pas"},{"@xml:lang":"sl","#text":"posegi v prostoru"},{"@xml:lang":"sl","#text":"proces načrtovanja"},{"@xml:lang":"sl","#text":"prostorske oblike"},{"@xml:lang":"en","#text":"socioeconomic factors"},{"@xml:lang":"en","#text":"sustainability"},{"@xml:lang":"en","#text":"value chain"}],"dcterms:temporal":{"@rdf:resource":"1994-2025"},"dc:title":{"@xml:lang":"sl","#text":"Socioeconomic and environmental importance of the fish market and fisheries in Slovenia|"},"dc:description":[{"@xml:lang":"sl","#text":"L’articolo analizza l’importanza della pesca e del mercato del pesce in Slovenia sulla base di informazioni primarie ottenute da interviste e dati secondari ottenuti da varie fonti. Lo studio si concentra sugli aspetti di sostenibilita della pesca e del mercato del pesce in Slovenia, sottolineando i fattori socioeconomici, i problemi e le anomalie del mercato, gli aspetti ecologici e altri fattori di sviluppo sostenibile (quali la protezione ambientale e l’attuazione di misure di sviluppo sostenibile), nonché la pesca eccessiva e la gestione inefficace della pesca. La maggior parte delle carenze sono legate alla tracciabilita del pesce nella catena del valore, all’inganno dei clienti con false informazioni e al raggiro prezzo-qualita. Anche se questi risultati sono specifici per ogni nazione, hanno implicazioni piu ampie ed evidenziano le opportunita per migliorare la situazione della pesca e del mercato ittico in Slovenia e il commercio internazionale del pesce e dei pr odotti ittici"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Prispevek analizira pomen ribištva in trga rib v Sloveniji iz primarnih podatkov, pridobljenih iz intervjujev ter iz drugotnih podatkov iz različnih virov. Raziskovanje se osredotoča na trajnostne vidike ribištva in trga rib v Sloveniji s poudarkom na socio-ekonomskih dejavnikih, težavah in odstopanjih na trgu, ekoloških vidikih ter drugih dejavnikih trajnostnega razvoja kot so varovanje okolja in izvajanje trajnostnega razvoja, prelov in nekateri neučinkoviti ukrepi v upravljanju ribištva. Sladkovodna akvakultura in gojenje školjk na morju sta po mnenju intervjuvancev najbolj obetavni panogi glede na lokalne razmere, ki ju lahko prizadenejo klimatske spremembe. Majhni nišni pridelovalci imajo možnosti v razvoju novih inovativnih produktov, predelavi in oglaševanju ter vzreji novih vrst. Razvoj večjih predelovalnih obratov ni možen zaradi velike kompeticije na trgu rib in premajhnega stalnega vira rib. Povečano povpraševanje po ribjih proizvodih bo povzročilo večji uvoz, medtem ko bodo le osveščeni kupci povpraševali po lokalnih ribah in ribjih proizvodih. Izpostavljena je potreba po stalnem oglaševanju in osveščanju kupcev o lokalnih ribiških proizvodih, kar bi spodbudilo večjo porabo lokalnih ribiških proizvodov. Nujno je skupno oglaševanje lokalnih dobaviteljev ribiških proizvodov, prikaz pravilne priprave rib ter osveščanje o možnih poneverbah in slabostih na trgu rib. Večina pomanjkljivosti na tem področju je bila zaznana v sledljivosti rib v vrednosti verigi, goljufanju kupcev z napačnimi informacijami in cenovno-kakovostnimi zavajanji. Kršitve, ki se pojavljajo na ribiškem trgu, so zamenjave ribolovnih vrst, pogosto manj cenjene z bolj cenjenimi, zamenjave ulovljenih rib z gojenimi, neustrezno označevanje, sveže ribe pogosto niso resnično sveže, pojavljajo se lahko sporne prakse v predelavi in prodaji, v določenih primerih je težko ugotoviti lokacijo vzreje ali ribolova rib. Večina intervjuvancev je menila, da je ponudba večja kot povpraševanje. Povpraševanje po ribiških izdelkih je večje na Obali in v večjih mestih, predvsem v Ljubljani. Izkazalo se je, da je ozaveščenost potrošnikov v Sloveniji slaba, večine možnih kršitev ne poznajo, potrošniki slabo poznajo ribolovne vrste in ne prepoznajo kakovosti ponudbe. Intervjuvanci so poznali omejitve glede ribolovnih orodij, časa ribolova in velikosti ulovljenih rib, a so bili mnenja da se kljub temu povzroča škoda morskemu okolju. Veliko intervjuvancev je menilo, da je investicij v trajnostni razvoj premalo ali so neučinkovite, saj niso videli zadostnega učinka. Edini način za okrepitev staležev rib v slovenskem morju, je zaustavitev ribolova za določeno obdobje, ki je zaradi socialnih in ekonomskih razlogov težko uresničljiva. Predstavljene ugotovitve so specifične, a imajo širše implikacije za izboljšanje stanja v ribištvu in na trgu rib v Sloveniji ter v mednarodni trgovini rib in ribiških izdelkov"}],"edm:type":"TEXT","dc:type":[{"@xml:lang":"sl","#text":"znanstveno časopisje"},{"@xml:lang":"en","#text":"journals"},{"@rdf:resource":"http://www.wikidata.org/entity/Q361785"}]},"ore:Aggregation":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9O5TVYJU","edm:aggregatedCHO":{"@rdf:resource":"URN:NBN:SI:doc-9O5TVYJU"},"edm:isShownBy":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-9O5TVYJU/9d57d997-b32f-4a0a-8310-6a7d34346d14/PDF"},"edm:rights":{"@rdf:resource":"http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/"},"edm:provider":"Slovenian National E-content Aggregator","edm:intermediateProvider":{"@xml:lang":"en","#text":"National and University Library of Slovenia"},"edm:dataProvider":{"@xml:lang":"sl","#text":"Zgodovinsko društvo za južno Primorsko "},"edm:object":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-9O5TVYJU/maxi/edm"},"edm:isShownAt":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9O5TVYJU"}}}}