3648 KB97 KB200120252021Gašparič, Jureštevilka:2letnik:21str. 363-397, 592DOI:10.32874/SHS.2021-11ISSN:1580-8122COBISSID:92015363URN:URN:NBN:SI:doc-9JV54BGMslZgodovinsko društvo dr. Franca KovačičaStudia Historica Slovenica1939Kingdom of YugoslaviaKorošec, AntonKraljevina Jugoslavijapolitical conspiracypolitical historypolitična zgodovinapolitične zaroteStojadinović, Milan M.Anton Korošec in padec vlade Milana Stojadinovića| o zarotah in zarotnikih|The author discusses the role of Anton Korošec in the downfall of the Milan Stojadinović government in February 1939, one of the more exciting moments of the Kingdom of Yugoslavia. He confronts some theoretical issues when explaining the background of the political conspiracy, which he conceives as the contrast between public and politically legitimized action. First, the meaning of structure and event. Can the government’s downfall be understood as an event that happened instantaneously and was not inevitable, or can it be seen as necessary, even long-planned? Furthermore, the author wonders whether it is possible to describe the events only utilizing rational analysis and causal sequence or something missing in the process. The discussion structure is based on a chronologically challenging concept: the definition is followed by a temporal, political, and spatial contextualization, then by a cause-and-effect analysis, and finally by a conclusionAvtor obravnava vlogo Antona Korošca pri padcu vlade Milana Stojadinovića februarja 1939, kar je bil eden bolj vznemirljivih trenutkov razburljivega časa jugoslovanske kraljevine. Pri podrobnem pojasnjevanju ozadja politične zarote, ki jo pojmuje kot nasprotje javnega in politično legitimiranega delovanja, se sooči z nekaterimi teoretskimi vprašanji. Najprej pomena strukture in dogodka. Je mogoče padec vlade razumeti kot dogodek, ki se je zgodil hipno in ni bil neizbežen, ali ga velja motriti kot nujnega, celo dolgo načrtovanega? Poleg tega se avtor sprašuje, če je dogajanje možno opisati le s pomočjo racionalne analize in kavzalnega sosledja ali ob tem nekaj umanjka. Struktura razprave temelji na kronološko-problemskem konceptu: opredelitvi najprej sledi časovna in politično-prostorska kontekstualizacija, nato vzročno-posledična analiza in naposled sklepTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru