5017 KB117 KB197320132006Kutnar, LadoUrbančič, Mihejštevilka:80str. 3-30ISSN:0351-3114COBISSID:1797286URN:URN:NBN:SI:doc-9I4VOQ44slBiotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoGozdarski inštitut SlovenijeZbornik gozdarstva in lesarstvabiotska raznovrstnostdinarski gozdgozdna tlajelovo-bukovi gozdoviSlovenijavegetacijaVpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem|In four research complexes in the Kočevje region, the biodiversity of forest soil conditions and vegetation have been studied. Two of them were in Dinaricfi r-beech forest (Omphalodo-Fagetum association) in the area of Kočevski Rog. Two complexes (Predinaric mountain beech forest of Lamio orvalae-Fagetum association and acidophilic beech forest of Blechno-Fagetum association) were selected south of Kočevje, near Kočevska Reka. The complexesconsisted of 11 objects in various site and stand conditions, and these of 60 research plots. In the fi rst three complexes established on limestones and dolomites, six soil units (Folic, Lithic, Eutric and Rendzic Leptosols, Eutric Cambisols and Haplic Luvisols) and nine humus groups of three humus forms were determined. In the forth complex formed on sandstones and claystones, only one soil unit (Dystric Cambisols) but seven humus groups of three humus forms were found. A total of 165 vascular plants and bryophytes were found. On research plots on limestones and dolomites, almost three times higher number of plant species were established than on sandstones and claystones. The analysis shows a signifi cant difference between the selected research objects (e.g. open stand gaps vs. closed foreststand, gaps in virgin forest remnant vs. man-made gaps in managed forest, steep rocky slopes vs. plateaus, sinkholes). The specifi c fl oristic composition is mostly a result of different stand and sites situations, especially soil conditions, and of the past and current forest managementRaziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta