157 KB51 KB199420242017Pajnik, Mojcaletnik:24str. S33-S46številka:supl.DOI:10.1080/13183222.2017.1411567ISSN:1318-3222COBISSID:35366493URN:URN:NBN:SI:doc-9F2S2L83slEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)delovne pogodbedelovni pogojifeminizacijakapitalizemmnožični medijineenakostnovinarjinovinarstvougledFeminizacija za reprodukcijo kognitivnega kapitalizma| iluzija razspoljenega dela v medijih|In the article, we analyse that the current situation of cognitive capitalism, which in the processes of media production introduce the temporary nature of work contracts, long working hours, the demand for unconditional commitment to work, etc., favors women's work. We verify the thesis that the increased number of women in the media industry corresponds to the profitable orientation of modern cognitive capitalism and to the imagination of the work that it presumes, thereby reproducing gender inequalities. Attention is paid to demitologising work in the media as "de-gendered" work with the analysis of feminisation and the increase in individualisation in the media, the rise of "entrepreneurial subjectivity" characterised by denial of inequality, and precarisation of production processes and the related devaluation of journalism as a profession. The analysis of so called "de-gendered engendering" of the media is based on 21 interviews conducted with journalists on three televisions in Slovenia, public TV SLO and commercial POP TV and Planet TVV članku ugotavljamo, da aktualne razmere kognitivnega kapitalizma, ki v procese medijske produkcije vnašajo začasnost delovnih pogodb, razpotegnjeni delovnik čez ves dan, zahtevo po brezpogojni predanosti delu idr., prednost dajejo ženskemu delu. Preverjamo tezo, da povečano število žensk v medijski industriji ustreza profitabilni naravnanosti sodobnega kognitivnega kapitalizma in imaginaciji dela, ki jo predpostavlja, s čimer se reproducirajo spolne neenakosti. Pozornost posvečamo demitologizaciji medijskega dela kot brezspolnega, in sicer z analizo feminizacije v povezavi s porastom individualizacije, z vzponom "podjetniške subjektivitete", za katero je značilno zanikanje neenakosti, in s prekarizacijo produkcijskih procesov ter z njo povezane devalvacije ugleda poklica novinarja oziroma novinarke. V analizi obravnave t. i. razspoljene uspoljenosti medijev se opiramo na 21 intervjujev, ki so bili opravljeni z zaposlenimi na treh televizijah v Sloveniji: javni TV SLO, komercialnih POP TV in Planet TVTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM