323 KB84 KB200320242011Kristan, AndrejWintgens, Lucštevilka:15str. 15-41, 113-114ISSN:1581-7652COBISSID:421375URN:URN:NBN:SI:doc-9E3XJKGWslGV RevijeKlub RevusPravna praksaUradni list Republike SlovenijeRevus (Ljubljana)družbena pogodbaInterpretation of the lawlegal theorylegalismlegalizemLegislationlegisprudencenačelo nadomestnostinačelo normativne gostotenačelo skladnostinačelo začasnostiPoliticsPolitikaprinciple of alternativityprinciple of coherenceprinciple of normative densityprinciple of temporalityprinciples of legisprudenceRazlaga pravasocial constractteorija pravaZakonodajazakonodajaleczakonodrštvozakonoslovna načelaZakonoslovje| nov nauk za zakonodajno delovanje|Avtor v razpravi razvije t. im. menjalno razlago družbene pogodbe, po kateri mora biti vsako zakonodajalčevo ravnanje izrecno utemeljeno. Utemeljenost nekega zakonodajnega dejanja ali ukrepa (kot storitvenega ravnanja) - pa tudi utemeljenost opustitvenih ravnanj, ki se kažejo tako v odsotnosti zakonske ureditve nekaterih področij kot v ohranjanju obstoječih zakonov v nespremenjeni obliki -, je ob vsakem času odvisna od tega, kako obravnavani ukrep ali opustitev upošteva štiri zakonoslovna načela. To so načelo nadomestnosti, načelo normativne gostote, načelo začasnosti in načelo skladnosti. Zahteve, ki jih zakonodajalcu nalaga zadnje od teh načel, se razčlenjujejo v štirih stopnjah skladnosti. Ob tem, da prvo od teh stopenj (skladnost0) opredeljuje skladnost v najstrožjem smislu sočasne stanovitnosti, druge pa si v tem pogledu sledijo v na nek način pojemajočem redu, je posebnega uvodnega poudarka vreden še en vidik: zadnjo stopnjo (skladnost3) značilno opredeljuje tudi to, da mora zaobjeti celoten pravni sistem in ne le nekih ožjih zaključenih odsekov tega sistema (kot skladnost2), časovne verige odločitev v podobnih primerih (kot skladnost1) ali zgolj osnovnih enot govora (kot skladnost0)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaKlub Revus