1122 KB0 KB201820252025Haralampiev, KaloyanKalfova, ElenaPetrov, SimeonTomova, Tatyanaštevilka:2letnik:23str. 155-189DOI:10.17573/cepar.2025.2.06COBISSID_HOST:257764611ISSN:2591-2240URN:URN:NBN:SI:doc-98B0XK8Cen= University of Ljubljana PressCentral European Public Administration Reviewbackward mapping implementationenvironmental policy implementationimplementacija okoljske politikeimplementacija z vzvratnim mapiranjemimplementation modelsindividual preferences regarding environmental policy toolsmodeli implementacijeorodja politikepolicy toolspreference posameznikov glede orodij okoljske politikeEnvironmental policy implementation| can we reduce failures without changing objectives?|Purpose: To demonstrate the necessity of reverse mapping in the implementation process of environmental policy. Design/Methodology/Approach: A representative survey (of the adult population of Bulgaria) on pro-environmental behaviour and public attitudes towards relevant policies; data analysis conducted through ANOVA and factor analysis. Findings: There is a gap between public approval of ecological goals and support for concrete measures. Preferences regarding policy tools depend on their perceived beneficial or harmful impact on the material situation of individuals. No more than 30% of citizens are willing to pay for ecological improvements. Practical Implications: Individual preferences should be monitored throughout the process of environmental policy implementation and used as evidence to inform changes in policy development. Originality/Value: The notion that individual preferences regarding policy tools are significant in the implementation of environmental policy; the composite indicator of pro-environmental behaviourNamen: prikazati nujnost vzvratnega mapiranja v procesu izvajanja okoljske politike. Načrt/metodologija/pristop: reprezentativna anketa (med odraslim prebivalstvom Bolgarije) o prookoljskem vedenju in javnih stališčih do ustre-znih politik; analiza podatkov z ANOVA in faktorsko analizo. Ugotovitve: obstaja razkorak med javnim odobravanjem okoljskih ciljev in podporo konkretnim ukrepom. Preference glede političnih orodij so odvisne od tega, ali se zaznava, da pozitivno ali negativno vplivajo na materialni položaj posameznikov. Plačevati za okoljske izboljšave je pripravljenih največ 30 odstotkov državljanov. Praktične implikacije: posameznikove preference je treba spremljati skozi celoten proces izvajanja okoljske politike in jih uporabiti kot dokazila za usmerjanje sprememb v oblikovanju politik. Izvirnost/vrednost: opozorilo, da so preference posameznikov glede političnih orodij pomembne pri izvajanju okoljske politike; sestavljeni kazalnik prookoljskega vedenjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za upravo