1295 KB0 KB199020252020Jurić-Pahor, Marijaštevilka:85str. 57-81ISSN:0354-0286DOI:10.36144/RiG85.dec20.57-81COBISSID:46283779URN:URN:NBN:SI:doc-8YZVUVZXenInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)Italijamejno območjenezakonite migracijepandemija covid 19Slovenijaslovenska manjšinaslovensko-italijansko obmejno območjeBorder as method| impact of the Covid-19 pandemic on the border area between Italy and Slovenia and on the Slovene minority in Italy|The first wave of the Covid-19 pandemic demonstrated that the "border as method" (Mezzarda & Neilson) is paradigmatically established and proliferates in the borderland of a nation-state. Analysing the prevailing political, media and public discourse and focusing on the border area between Italy and Slovenia, the article illustrates that borders are not located only on the edges of a territory, but also extend inside and outside such. They are part of broader social processes of border internalisation in the management of population movements. During the pandemic, the tendency to strengthen control of the Schengen border and of the border between Italy and Slovenia gained new impetus. The border was invoked in relation to the risk of infection, thus implying adiaphorisation and exclusion ("We are not Italy!"), and also as the locus that - particularly among the Slovene minority and the people living along the border - raised awareness about the need for empathic, cross-border and European integration in the sense of transcending national bordersV prvem valu pandemije covida-19 se je pokazalo, da se "meja kot metoda" (Mezzarda & Neilson) paradigmatično vzpostavlja in razrašča v obmejnih območjih nacionalnih držav. Članek na podlagi prevladujočega političnega, medijskega in javnega diskurza in s pogledom na mejno območje med Italijo in Slovenijo ponazarja, da se meje ne nahajajo le na obrobju ozemlja, temveč se razprostirajo znotraj in zunaj njega. So del širših družbenih procesov ponotranjenosti meja pri upravljanju gibanja prebivalstva. Težnja po zaostritvi nadzora schengenske in italijansko-slovenske meje je dobila nov zagon prav v času pandemije. Meja se je izpričevala v grozi pred okužbo, ki implicira adiaforizacijo in izključitev, a tudi kot locus, ki je - zlasti med predstavniki slovenske manjšine in ljudmi ob meji - v tek pognal ozaveščanje o nujnosti empatičnega, čez-mejnega in evropskega povezovanja v smislu preseganja nacionalnih mejaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja