1817 KB0 KB196520252025Lovec, Markoštevilka:1letnik:62str. 147-170ISSN:0040-3598DOI:10.51936/tip.62.1.147COBISSID_HOST:236113155URN:URN:NBN:SI:doc-8Y6N3S1MenFakulteta za družbene vedeTeorija in praksaideologijaideologyjavno mnenjepolitical partiespolitične strankepublic opinionSloveniaSlovenijaUkraine warvojna v UkrajiniSlovenian attitude to the war in Ukraine| political ideologies, public opinion and policy costs|The purpose of this article is to explain the position held by Slovenia with respect to the war in Ukraine. The article draws on literature that stresses the importance of supply-side ideologies in explaining variations beyond the role of the international system, notably populism, Euroscepticism, radical ideologies and government–opposition dynamics, as opposed to demand-side attitudes and policy implications. Among post-socialist small countries, the stronger role of anti-systemic and anti-establishment actors and attitudes, together with the potentially stronger negative effects of war, make differences in positions more likely. Empirical study of the f irst 2 years of the war shows that the ideologies of the actors play a key role in explaining attitudes. Populist, Eurosceptic and far-right actors tend to be more pro-Russian, while differences exist among left-wing actors. However, anti-establishment sentiment mainly affected the dynamics between government and opposition, whereas the electoral performance of anti-system actors remained low, as can be explained by the still relatively pro-system attitude of the public and the war’s limited impactNamen tega članka je pojasniti slovensko stališče do vojne v Ukrajini. Članek se opira na literaturo, ki poudarja pomen ideologij na strani »ponudbe« pri razlagi variacij, ki presegajo vlogo mednarodnega sistema, zlasti populizma, evroskepticizma, radikalnih ideologij in dinamike med vlado in opozicijo, v nasprotju z odnosom na strani »povpraševanja« in s posledicami politike. V kontekstu postsocialističnih majhnih držav močnejša vloga protisistemskih in populističnih akterjev in odnosov ter potencialno močnejši negativni učinki vojne povečujejo verjetnost diferenciranih stališč. Empirična študija prvih dveh let vojne kaže, da imajo ideologije akterjev ključno vlogo pri razlagi stališč. Populistični, evroskeptični in skrajno desni akterji so ponavadi bolj proruski, medtem ko so med akterji na levi razlike. Vendar pa je antiestablišmentsko razpoloženje vplivalo predvsem na dinamiko med vlado in opozicijo, medtem ko je volilna uspešnost protisistemskih akterjev ostala nizka; to je mogoče pojasniti s še vedno razmeroma prosistemskim odnosom javnosti in omejenim vplivom vojneTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede