276 KB82 KB201220252021Remec, Metaštevilka:2letnik:61str. 43-66ISSN:0353-0329DOI:10.51663/pnz.61.2.03COBISSID_HOST:84599043URN:URN:NBN:SI:doc-8SXI3AW3slInštitut za novejšo zgodovinoPrispevki za novejšo zgodovinočrni borgozdgozdarstvoKrasmonokulturni nasadiokoljska zgodovinapogozdovanjetujerodne drevesne vrsteČrni bor kot črna kuga| odnos lokalnega prebivalstva do pogozdovanja s črnim borom na Krasu v 19. in 20. stoletju|The contribution focuses on the attitudes of the local population towards the afforestation with black pine and the creation of large-scale non-native monoculture plantations in the Slovenian Karst. The process, which started at the initiative of the forestry profession and the authorities, provoked considerable opposition from landowners and users of common land who did not want forests there, as they saw them as contrary to their economic interests and established practices. As long as afforestation took place on municipal land, the population still supported it, in principle. However, the encroachment on private land provoked resistance. The locals increasingly resisted the hard labour as well as deliberately destroyed the plantations. After World War II, however, the authorities expected a change in this attitude, as reforestation was ascribed with an extremely strong ideological component. The reforestation of the Karst was supposed to become a symbol of the struggle for a better future, a proof of the power and will of the new society, capable of reversing the consequences of centuries of foreign exploitation in just a few years. Eventually, black pine indeed became an integral part of the landscape and identity of the local population. However, the excitement among the people quickly subsided, as black pine failed to deliver the promised returns and benefits. For the landowners, reforestation, which was considered a success story by forestry experts, represented a disaster and a reason for economic ruin, while accelerated overgrowth mainly took place due to the rapid industrialisation and abandonment of agricultural landPrispevek se ukvarja z odnosom lokalnega prebivalstva do pogozdovanja s črnim borom in ustvarjanja obsežnih tujerodnih monokulturnih zasaditev na Krasu. Proces, ki se je začel na pobudo gozdarske stroke in nosilcev oblasti, je namreč izzval precejšnja nasprotovanja lastnikov zemljišč in uporabnikov skupnih zemljišč, ki si gozda niso želeli, saj je bil v nasprotju z njihovimi ekonomskimi interesi in ustaljenimi praksami. Dokler je pogozdovanje potekalo na občinskih zemljiščih, ga je prebivalstvo še načelno podpiralo, posegi v zasebna zemljišča pa so izzvali odpor. Vse bolj so se upirali težaškemu delu, nasade pa so tudi namerno uničevali. Po drugi svetovni vojni je oblast pričakovala spremembo v odnosu, saj so pogozdovanju pripisali izjemno močno ideološko komponento. Pogozdovanje Krasa naj bi postalo simbol boja za lepšo prihodnost, dokaz o moči in volji novega človeka, ki lahko zgolj v nekaj letih odpravi posledice stoletij tujega izkoriščanja. Črni bor je dejansko postal sestavni del pokrajine in identitete tamkajšnjega prebivalstva, vznesenost pa je med ljudmi kljub temu hitro popustila, saj črni bor ni prinašal obljubljenih donosov in koristi. Pogozdovanje, ki je za gozdarske strokovnjake veljalo za zgodbo o uspehu, je za lastnike zemljišč predstavljalo nesrečo in razlog za ekonomski propad, do pospešenega zaraščanja pa je prihajalo predvsem zaradi hitre industrializacije in opuščanja kmetijske rabe zemljiščTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za novejšo zgodovino