140 KB491 KB135 KB197220252006Stanonik, Marijaštevilka:1letnik:3544 stranistr. 7-49ISSN:0352-0447COBISSID:25569069URN:URN:NBN:SI:doc-8QKCX5B1slSlovenska akademija znanosti in umetnostiZaložba ZRCTraditiones (Ljubljana)ethnologyEthnopoeticsetnologijahistory of literatureliterarna zgodovinaljudske pesmiljudsko slovstvooral literatureslovstvena folkloristikaPoseganje v slovstveno folkloro| znamenje ustvarjalnosti ali nemoči?|This article systematically opens a discussion on a very neglected areas of Slovenian misical and literary folklore: the re-creation of Slovenian literary folklore. Until recently, literary history has addressed this issue with judgments of questions of morals and signs of weak poetic power. Likewise, in line with the principles of transcription as reproduction, literary and musical folklore have in principle rejected any kind of intervention in the text and have not been prepared to engage with the spirit and circumstances of a time that influenced certain Slovenian authors in their decision to reshape folk songsObravnava sistematično odpira razpravo o zelo zanemarjenem področju slovenske glasbene in slovstvene folkloristike, o poustvarjanju slovenske slovstvene folklore. Literarna zgodovina se je do nedavna tega vprašanja dotikala s predsodki ob vprašanjih morale in znamenjih šibke pesniške moči. Prav tako staslovstvena in glasbena folkloristika v skladu s pravili zapisovanja kot reprodukcije že načelno zavračali vsakršno poseganje v besedila, ne da bi se bili pripravljeni poglobiti v duhá in okoliščine časa, ki so vplivali na nekatere slovenske avtorje, da so se odločali za avtorsko predelavo narodnih / ljudskih / folklornih pesmiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU